Homo technologicus (Od T do Y)
Marjan Kodelja 21. februarja 2018 ob 06:30

Pred vami je še zadnji iz serije člankov o tehnološkem človeku. Upamo, da smo omenili vse pomembne tehnologije, čeprav je verjetno še kakšna, ki se nam je iz tega ali onega razloga izmuznila.

 

Tipala CCD

Brez malega, na svetlobo občutljivega kosa silicija ne bi bilo digitalnih fotoaparatov. Tipala CCD (Charge Coupled Device) so naredila malo revolucijo na področju fotografije. V dobrih desetih letih so uničile klasično fotografsko industrijo in pocenile fotografiranje – nič več kupovanja filmov in plačevanja razvijanja fotografij. Fotografiramo lahko, kolikor želimo, saj ni bojazni, da bi zmanjkalo filma, kakovost fotografije lahko vidimo takoj na zaslonu fotoaparata in, kar je morda danes najpomembnejše, takoj jo lahko objavimo v spletu.

TCP/IP

Protokol TCP/IP je bil oblikovan s ciljem, da bo kar se da preprost, neprimerno preprostejši, kot so bili takratni telekomunikacijski protokoli. V praksi omogoča, da lahko vsaka naprava komunicira s katerokoli drugo, in brez njega bi bil internet popolnoma drugačen. Bistvena prednost protokola je vpeljava decentraliziranega usmerjanja prometa, kar pomeni, da omrežja ne nadzira en sam centraliziran strežnik. Zato pa je težko oziroma nemogoče izključiti celoten internet. Različica IPv4 je bila oblikovana leta 1981.

Trdi disk

IBM je prvi trdi disk izdelal leta 1953, leta 1973 pa tako imenovani disk Winchester, ki se je tako imenoval po laboratoriju, v katerem so ga izdelali. Vpeljal je nekaj novosti. Sestavlja ga več vrtečih se magnetnih plošč, na katere podatke zapisujejo oziroma jih berejo bralno- pisalne glave, ki dobesedno lebdijo nad njim, mnogo bližje, kot je bilo to pri prvih diskih. Zato je bila gostota zapisov podatkov višja – s tem pa tudi kapaciteta diska (koliko podatkov spravimo nanj). Prvi IBM-ovi trdi diski so bili dragi, šele tehnologija Winchester pa je omogočila, da je ta kos opreme, ki je še danes bistveni del skoraj vsakega računalnika, začel svoj pohod med uporabnike.

Tranzistor

Če obstaja naprava, brez katere bi bilo naše življenje popolnoma drugačno, je to zagotovo tranzistor. Ni treba biti pameten za spoznanje, da brez tega ne bi bilo elektronskih naprav, s katerimi se srečujemo na vsakem koraku. Računalniki pa bi bili še vedno veliki kot hiša.

Televizijski modulator

Prvi hišni računalniki niso imeli VGA-izhoda in monitorja, temveč klasični analogni televizijski vtič. Šlo je za pretvorbo digitalnega signala, ki ga je razumel računalnik, v analogni signal, ki ga je razumel televizor. Zaradi tega smo si hišne računalnike lahko privoščili, so pa bili boji, ko smo hoteli programirati (ali igrati igre), starši pa so hoteli gledati poročila.

Ukaz »Undo«

Dva zaposlena pri IBM-u sta se domislila ukaza, ki bi stanje povrnil korak (ali več korakov) nazaj. Xerox je idejo razvil v kombinacijo pritiska tipk CTRL in Z. Skopaj z ukazi za kopiranje in lepljenje so to trije ukazi računalniku, ki so preprečili marsikatero manjšo »katastrofo«. Včasih si želimo, da bi ukaz Undo obstajal tudi v realnem življenju.

USB

Okoli leta 1990 so se okoli osebnega računalnika razmnožili kabli in nestandardni vmesniki. Skupina proizvajalcev se je povezala in leta 1996 predstavila prvo različico univerzalnega vmesnika za priklop zunanjih naprav – USB. En kabel, en priključek, za vse mogoče naprave.

UNIX

Unix je večopravilni računalniški sistem, ki ga lahko hkrati uporablja več uporabnikov. Leta 1969 ga je razvila skupina zaposlenih pri podjetju AT&T. V originalu je bil napisan v zbirniku, do leta 1973 pa v celoti »prepisan« v programski jezik C, kar mu je omogočilo razvoj in nameščanje v računalnike z različno strojno opremo. Večina današnjih operacijskih sistemov temelji na Unixu.

Usmerjevalnik

Usmerjevalnik je naprava, ki usmerja paketke podatkov v telekomunikacijskem omrežju. Domači uporabniki ga poznajo kot neugledno plastično škatlo, priključeno na kabel, prek katerega dostopajo v internet. A to so preprosti usmerjevalniki. Brez zmogljivejših ne bi bilo interneta, in zato so te naprave pomembne.

Virtualizacija

Ideja oblikovanja virtualnega računalnika znotraj pravega, je na prvi pogled brez smisla, vendar je povzročila manjšo revolucijo v podatkovnih centrih. Znano je bilo, da so bili strežniki redko v celoti izrabljeni in možnost virtualizacije je naprej rešila ta problem. Nato sta se z virtualizacijo zmanjšala poraba energijo v podatkovnih centrih in kompleksnost strojne opreme.

Virusi

Programska oprema, ki se sama reproducira, je v osnovi genialna ideja. Če je le ne bi izrabili za pisanje virusov in drugih oblik škodljive kode, ki nam greni življenje vse od leta 1971, ko se je virus Creeper začel širiti v računalniških sistemih DEC PDP-10. Moderni virusi ostajajo nevidni, in dokler ne opravijo naloge, za katero so bili napisani, večinoma niti ne vemo, da so že okužili računalnik.

VoIP

Sinonim za VoIP  (prenos glasu prek protokola IP) je Skype, tega pa je, kot je znano, letos za veliko denarja kupil Microsoft, pa čeprav je podjetje poslovalo z izgubo. Bistvo tega protokola pa ni v tem, da omogoča cenejše ali celo brezplačne telefonske pogovore prek interneta, temveč da sploh omogoča prenos govora v obliki toka podatkov. Govor je v osnovi namreč analogen, in ne digitalen.

Wi-fi

Če ne bi bilo brezžičnih omrežij, bi bili prisiljeni vedno delati v bližini kabelskega omrežja, tako pa smo dobili svobodo, z nastankom brezžičnih javnih omrežij, predvsem tistih brezplačnih, pa še možnost, da imamo dostop do interneta tudi kje drugje, in ne zgolj doma ali v službi. Prvi standard so predstavili leta 1985, razvoj pa je šel v smeri zagotavljanja višjih hitrosti prenosa podatkov. Pojavili so se že pozivi, naj bodo vsi lastniki gostoljubni in naj svoja omrežja odprejo naključnim mimoidočim, nekatera mesta pa so celotno svojo površino pokrilaz brezplačnimi omrežji wi-fi. V Ljubljani gre to počasi, če zanemarimo civilno omrežje Wlan Ljubljana.

Wikipedia

Če o nečem ne najdeš dovolj dobrih podatkov v Googlu, potem pogledaš, kaj o tem pravi Wikipedia. Mnogi so zaradi koncepta, da vsebino prispevajo uporabniki, ne glede na to, ali imajo doktorat znanosti ali dokončane tri razrede osnovne šole, dvomili o zanesljivosti podatkov. Izkazalo pa se je, da je na tem planetu milijone ljudi, ki so pripravljeni brati in popravljati napake, tako da sčasoma že zaradi verjetnostnega računa postanejo informacije verodostojne.

Windows

Nekateri pravijo, da je Windows nevaren sistem. Microsoft ima monopol na področju operacijskih sistemov za osebne računalnike. A vse to ni pomembno. V 89 odstotkih vseh računalnikih najdete eno od različic tega operacijskega sistema. In dejstvo, ki ga ne moremo zanemariti je, da je zaslužen tudi za hiter prodor osebnega računalništva med ljudi, in ne zgolj v podjetja. Tega preprosto ne moremo zanikati, ne glede na to, kaj si mislimo o Microsoftu.

Zasloni na tekoče kristale (LCD)

Danes so običajni, ni več hiše ali poslovnega prostora, kjer jih ne bi bilo vsaj nekaj. Ko so prišli na trg, pa so povzročili zaton zaslonov s katodnimi cevmi, predvsem zaradi neprimerno manjših dimenzij. In to kljub dejstvu, da je bila njihova slika slabša. Zanimivo pa je, da je tekoče kristale oziroma njihove lastnosti leta 1888 odkril kemik Friedrich Reinitzer. LCD- zasloni so se najprej pojavili na zapestnih urah, pozneje pa so se počasi širili v vse mogoče naprave, ki imajo zaslon, ali pa ga niti nujno ne potrebujejo, pa so jim ga vseeno vgradili.

YouTube

YouTube ni tehnologija, je pa najpomembnejša storitev, ki uporabnikom omogoča, da po mili volji objavljajo svoje videoposnetke. Ker je brezplačna, se mnogi čudijo, da se Googlu, ki je njen lastnik, splača hraniti 13 milijonov ur videa. Toliko naj bi ga bilo v strežniku in brišejo se samo video posnetki, ki kršijo avtorske pravice ali pa izbris zahteva avtor.

Toliko na splošno o vplivu tehnologij na družbo. Bili smo priča veliko tehnologijam in inovacijam, ki so imele ali pa imajo vpliv na naše življenje, s tem pa tudi širše na družbo. Čez pet let bo še kakšna nova, saj se informacijska revolucija noče zaključiti.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


 

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja