Homo technologicus (Od F do L)
Marjan Kodelja 15. februarja 2018 ob 06:52

Informacijska revolucija poteka zadnjih trideset let, recimo od leta 1981, ko je IBM predstavil prvi osebni računalnik. V prvem članku na temo “tehnološkega človeka“, smo našteli nekaj tehnologij, ki so imele vpliv na posameznike ali družbo, a te še zdaleč niso edine.

Facebook

Veliko zanimivih stvari je nastalo zato, ker se je »piflar« hotel prikupiti dekletom. Legenda pravi, da je Zuckerberg razvil Facebook ravno iz tega vzgiba, čeprav je tu še zgodba dvojčkov Winklevoss, ki trdita, da je ideja njuna, Zuckerberga pa da sta le najela, da jo pretvori v program. Danes je Facebook največje družabno omrežje med številnimi, ki omogočajo isto. Da se ljudje med seboj povezujejo neodvisno od svoje lokacije. In da se razburjamo, ker nam vdirajo v zasebnost.

Format JPEG

Potreba po stikanju podatkov se je pokazala zaradi omejitev računalniških sistemov, bodisi je šlo za prepočasne komunikacijske kanale bodisi za prenosne medije z malo prostora. Na voljo je veliko algoritmov, tudi boljših, vendar je format JPEG postal daleč najbolj uporabljan, pa čeprav je bil prvič predstavljen že leta 1992. Njegova prednost je sposobnost stisniti sliko v majhno datoteko, ne da bi zato ta postala neprepoznavna, pri čemer lahko sami nastavimo stopnjo stiskanja. Če je MP3 sinonim za glasbene datoteke, je JPEG sinonim za fotografije.

Gibki disk

Disketa (gibki disk) se nam danes zdi relikt preteklosti, a ko so jo iznašli, je omogočila enostaven prenos podatkov (in programov) iz enega računalnika v drugega. Prvo 8-palčno disketo je leta 1971 izdelal Alan Shugart iz IBM-a, zmogla pa je shraniti okoli 80 KB podatkov. Do leta 19981 so se diskete zmanjšale na velikost 3,5 palca in imele prostor za 1,44 MB podatkov. Še vedno so navidezno prisotne kot ikone za funkcijo »shrani« v veliko današnjih programih. Prvi izdelovalec računalnikov, ki v računalnik ni več vgrajeval pogonov za gibke diske, je bil Apple leta 1998.

Googlov iskalnik

Bili so iskalniki v rani zori spleta, a le Google je postal sinonim za spletno iskanje. Danes ne rečemo, da poiščemo podatek, temveč da ga »pogooglamo«. Okoli leta 2000 je Google, podjetje ustanovljeno dve leti prej, predstavilo algoritem razvrščanja strani (PageRank), ki pomeni prelomnico v spletnem iskanju. Kljub kritikam na njegov račun algoritem razvršča najdene strani glede njihovo pomembnost – število in uvrstitev strani, ki so povezane z njo. Za Googlov velja še ena posebnost, da je ves čas obdržal minimalistično spletno podobo.

GPS

Globalni navigacijski sistem GPS je v začetku devetdesetih let zgradila ameriška vojska za svoje potrebe. Šele nekaj let pozneje ga je ponudila civilni sferi, vendar ga je lahko po potrebi motila, kadar koli se je spustila v vojaške akcije, zato je bila lahko določitev položaja umetno zelo napačna. Danes GPS srečamo v skoraj vsaki mobilni napravi, in ne le v funkciji navigacije, profesionalne naprave, povezane z referenčnimi postajami na Zemlji, pa uporabljajo za zelo natančne meritve.

Grafični uporabniški vmesnik

Grafični uporabniki vmesnik z okni, ikonami in kazalcem na zaslonu je nastal v računalniku Xerox Alto. V tistem času je bila to revolucionarna rešitev, saj pred tem ni obstajalo nič vsaj približno podobnega. Vsi operacijski sistemi so imeli namreč ukazno vrstico, kamor smo ukaze vpisoval črko po črko. Ideja je bila očitno tako dobra, da so jo vsi kopirali − Apple, Microsoft …

Neposredno sporočanje

Morda se vam bo zdelo, da je neposredno sporočanje (instant messaging − IM ) ne tako stara oblika komunikacijskega sistema, vendar je poznan že od leta 1960. Svoj pot med uporabnike je začel leta 1990, ko je AOL prestavil svoj sistem neposrednega sporočanja. Ni pa ta izrinil e-pošte, kot so napovedovali. Neposredno sporočanje je še vedno uporabna zadeva, dosegljiva tudi v pametnih telefonih, saj je komunikacija med dvema uporabnika, ki sedita vsak za svojim računalnikom, preprostejša od pošte.

Internet

Kljub vojaškemu pedigreju se je internet razvil v obliko omrežja za svobodno pretakanje informacij, ki si ga ne lastijo in ga ne nadzorujejo države ali zasebna podjetja. Tega si eni in drugi močno želijo, zato je tako imenovana nevtralnost interneta stalno na udaru. Prost pretok informacij je prinesel bogastvo, a tudi umiranje na obroke vsem drugim, ki ga niso znali ali mogli sprejeti. Nemogoče se je upirati tehnološkim spremembam. So ljudje in podjetja, ki še vedno enako kakovostno oziroma uspešno živijo brez interneta in mobilnega telefona, vendar se okolje okoli njih spreminja. Poslovanje se vrti okoli konkuriranja drugim, tehnologije pa so vzvod za doseganje prednosti. In lahko privede do odtujenosti, če ni široko razpršena v družbi. Koncentracija tehnologij v rokah bogatih in močnih (prav temu smo priča zadnja leta) tem omogoča, da obvladujejo in si podredijo prebivalstvo, nam vsilijo težje življenjske razmere in manj socialnih pravic?

iMac

Steve Jobs se po nekajletnem izgnanstvu vrne v Apple in prvi omembe vreden izdelek izpod njegove taktirke je bil iMac, predstavljen leta 1998. Gre za prvi računalnik, narejen po konceptu vse v enem, elektronika je bila v ohišju monitorja, bil je privlačne oblike in ni imel gibkega diska. Tega je zamenjal pogon CD, prav tako pa je to prvi računalnik z vgrajenim vmesnikom USB.

iPad

Tablični računalnik iPad ni bila prva tablica, saj je nekaj podobnega že leta 1993 predstavil Fujitsu. In pogorel. Podobno velja za Microsoftov koncept tabličnega osebnega računalnika. Apple je tako kot mnogokrat v zgodovini znal izbrati pravo kombinacijo zanesljivih tehnologij in jih zapakiral v komplet, ki so ga uporabniki sprejeli. Gre za ekosistem, in ne za kos strojne opreme, in kot celota ravno Applov najbolje deluje.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


 

Kalkulator

Danes ga skoraj ne uporabljamo, razen če ne gre za aplikacijo v pametnem telefonu (tablici) ali program v operacijskem sistemu. Ko pa se je pojavil, še ni bilo računalnikov, omogočil pa je, da so običajni ljudje lahko hitro izračunali tudi kak zahtevnejši matematični račun.

Kodna tabela ASCII

»American Standard Code for Information Interchange« oblikovan leta 1963 je bil prva kodna tabela za zapis alfa-numeričnih simbolov (črke, številke, znaki). Poenostavil je prenos podatkov iz sistema v sistem, vendar ker je bil ameriški, v originalu ni podpiral naglašenih črk, niti znakov za valute, z izjemo dolarja. Šele leta 1991 so oblikovali naprednejši sistem Unicode.

Krmilna palica (joystick)

Primer kako se tehnologija, razvita za vojaške potrebe, konkretno za upravljanje vojaških letal (prvega so izdelali Nemci leta 1944), v preprostejši obliki preseli v civilno sfero. Krmilna palica pretovori fizične premike v digitalni signal, bila je tudi eden prvih dodatkov za prve IBM-ove osebne računalnike in je prinesla revolucijo v industrijo računalniških iger.

Laser

LASER (Light Amplification by Stimulated Emission of Radiation) je naprava, ki oddaja ozek snop svetlobe strogo določene valovne dolžine, pri čemer je med poljubnimi točkami vedno konstantna fazna razlika (koherentna svetloba). Brez nje ne bi bilo optičnih pogonov, laserskih tiskalnikov in niti prenosa podatkov prek optičnih omrežij. Lahko smo veseli, da so ga iznašli. Se pa z njimi še ne streljamo tako kot v znanstvenofantastičnih filmih.

Litij-ionske baterije

Dokler ne bo človeštvo iznašlo boljšega vira energije, se bomo morali sprijazniti z baterijami, med katerimi so za mobilne naprave najboljše litij-ionske. O tem tipu baterij je začel leta 1970 govoriti M. S. Whittingham, ki je za katodo predlagal titanov sulfid, za anodo pa litij. Današnje baterije večinoma sestavljata ogljik in litij. Prednosti litij-ionskih baterij so visoka energijska gostota na kilogram teže, več svobode pri obliki baterije, kar pomeni,da jo lažje vgradijo v naprave različnih oblik in velikosti, nima »spominskega efekta« in izgubi malo energije, ko baterija ni v uporabi. Prav pa je, da omenimo tudi slabosti, ki se največkrat kažejo v življenjski dobi celice (število polnjenj) in notranji upornosti.

 

Se nadaljuje …

Hotels Combined INT
Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja