Hollywood je karanteno prespal in upa, da bo še naslednjih 70 let vse po starem
Matjaž Ropret 1. junija 2020 ob 06:26

Veliko video vsebin smo si po celi Evropi in drugod ogledali medtem, ko smo morali ostajati doma. Toda med vsebinami večinoma ni bilo novejših filmov, kajti nihče ni prišel na idejo, da bi morda namesto v kinu kakšno premiero ponudil po internetu. Filmska industrija je vse skupaj samo zamaknila na obdobje po epidemiji in se bo pretvarjala, kot da se ni nič spremenilo in kot da je njen dolgoletni model postopnega uvajanja novih naslovov v različne distribucijske kanale še vedno edini zveličaven.

Res me je marca in aprila, ko so operaterji odpirali programske sheme, nekateri ponudniki naročniškega videa ponujali daljša preizkusna obdobja in so glasbeniki predvajali (in jih še predvajajo) različne »domače« nastope, presenetila pasivnost Hollywooda in ostalega filmskega sveta. Nikakršnih akcij za cenejše izposoje ali nakupe, pohitrenih časovnic za filme, ki so bili v kinih pred nekaj meseci, kaj šele, da bi kakšnega za to obdobje načrtovanega spustili v javnost kar prek spletnih kanalov, če se v dvoranah širom sveta ni dalo. Tako ali tako že leta ne vidim več pravih razlogov, da moram na možnost digitalne izposoje (ali nakup) filma za ogled na domačem televizorju čakati leto, dve ali celo več. V času prisilnega posedanja doma pa sploh ni opravičila, da studii in ostali v tej verigi ne omogočijo nečesa, kar si gledalci že dolgo želijo.

Raziskava analitske hiš Performance Research in Full Circle Research je sredi maja v ZDA dobrih tisoč ljudi vprašala, kje bi si ga ogledali, če bi bil film hkrati prišel v kino in v digitalne kanale za izposojo. Kar 70 odstotkov vprašanih bi raje gledalo z domačega naslanjača, če 13 odstotkov jih je bilo naklonjenih kinu, 17 odstotkov pa je bilo neodločenih. Podobne rezultate je dala anketa, ki sem  jo izvedel na Twitterju. Tudi v njej sem vprašal, kolikšno bi bilo zanimanje za najnovejše filme na domačem kavču, če bi bili na voljo (prek tržnic Filmi Play, iTunes, kot dodatno plačljivi pri Netflixu in podobnih storitvah ali kje drugje).

Rezultati – pri 140 odgovorih že lahko predpostavljam, da niso povsem nekredibilni, še posebej, ker se skozi glasovanje deleži niso kaj dosti spreminjali – so jasno pokazali, da bi več kot dve tretjini zamenjali kino z ogledom doma. Samo dobra desetina bi se še vedno raje odpravila v kino, slabe petine pa filmi ne zanimajo. Glede na oboje navedeno sklepam, da marsikje in na večjem vzorcu rezultati ne bi bili bistveno drugačni ali pa bi vsaj potrdili, da obstajata tako želja za gledanje novih filmov doma, kot tudi pripravljenost za to plačati podobno ceno, kot zdaj stane vstopnica za kino.

Že dolgo sem sumil, da ne morem biti edini, ki bi marsikdaj kaj pogledal, če bi lahko. Seveda ne zastonj, tudi s »torrentov«, ampak legalno in za pošteno ceno. Pa zdaj sploh ni te možnosti. Včasih človek pač ne najde časa za obisk kinematografa. Drugič se mu preprosto ne da od doma. Morda ga odbijata gneča in obnašanje ljudi v dvorani. Lahko mu je bolj všeč bližina hladilnika in omare z zalogami pijače in prigrizkov. Prepreka je lahko varstvo za otroke. Navsezadnje pa smo v zadnjih letih opremili dnevne sobe s tako dobrimi televizorji in zvočnimi sistemi, da se nam zdi škoda hoditi kam drugam, ko pa imamo pred nosom izvrstno sliko in najmanj zadovoljiv zvok. Mislim, da filmska industrija sploh ta vidik bistveno podcenjuje, kajti ustvarjalci serij so že ugotovili, da je tudi kakovostna sliko HDR eden od elementov, s katerimi lahko pritegnejo gledalce.

Če serije zdaj istočasno prihajajo v spletne naročniške storitve kot na druge kanale, pri filmih še naprej velja desetletja stara strategija. Najprej kino, po približno pol leta na fizične nosilce, kateri koli so že takrat aktualni (blu-ray, dvd, …), čez leto ali malo več na specilizirane, plačljive televizijske programe in v zgoraj omenjene tržnice, po dveh letih in več pa še na ostale TV-programe in naročniške spletne storitve, torej na Netflix in podobne. Odstopanj od te taktike zavlačevanja in molže prihodkov skozi čim daljše obdobje praktično ni. Tako tistim, ki filma zaradi takih ali drugačnih razlogov ne ujamejo v kinu, ne preostane drugega kot čakanje. Četudi bi z veseljem plačali za ogled s kavča.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Si predstavljate, da bi nekaj podobnega kot v filmskem svetu veljalo v športu ali v glasbi. Tekmo bi si lahko v živo ogledali samo tisti, ki bi bili prisotni na stadionu. Nato bi posnetek naslednje pol leta prodajali v tržnicah z digitalnimi vsebinami, nakar bi najprej prišla na športne ter nazadnje še na (brezplačne) splošne televizijske programe. »Hej, a veš, da bo v soboto na TV finale nogometnega prvenstva v Rusiji (2018)?« Ali pa pri glasbi, kjer bi nove »komade« lahko najprej slišal samo na koncertih, potem bi bili na voljo v iTunesih in podobnih trgovinah, zatem v naročniških pretočnih storitvah in nazadnje na radiu. Primerjavi mogoče na prvi pogled delujeta absurdno, a nista nujno daleč od tega, kar filmska industrija vzdržuje že dolgo in nima podlage v ničemer. Mislim, da tudi prihodki ne bi trpeli, če bi nove naslove takoj spustili tudi splet in bi jih lahko pogledali še vsi tisti, ki se ne bodo odpravili do najbližje dvorane, kjer zadevo vrtijo. Prav tako sem prepričan, da se zaradi tega obisk v kinu ne bi drastično zmanjšal, kot tudi ne gledanost kasneje na televiziji ali v naročniških storitvah. Še posebej, če bi se cene postopno nižale, ko bi se datum premiere oddaljeval. Gre za pretežno različna občinstva z različnimi prioritetami. Že v tem, za kaj smo pripravljeni plačati in kolikšni zneski se nam še zdijo sprejemljivi, se precej razlikujemo. Dosti pa je tudi takih, ki razen televizijske naročnine ne bi plačali ničesar drugega, pa še ta se jim zdi odveč. Pa vendar, dodatne možnosti in več potencialnega občinstva ne morejo biti slabe za biznis.

Imam kakšno upanje, da se bo kaj spremenilo? Niti ne, razen če se inercija ustavi in bo res treba začeti iskati nove vire prihodkov, kot jih je morala glasbena industrija. Ta je zdaj, če gledamo zgolj številke, z naročninami prišla približno na nivo, ki ga je prej dosegala s fizičnimi nosilci, realno pa je seveda nekaj nižje, saj je treba upoštevati inflacijo. Marsikdo ni zadovoljen, toda glasbena srenja se je hočeš nočeš prilagodila digitalni dobi in za uporabnike je trenutna situacija dobra. Da se poslušati z omejitvami in nekaj dela, vendar zastonj na Youtubu, in da se poslušati poceni in elegantno z naročnino. Kar je dobro tudi za industrijo, predpostavlja namreč stalen dotok denarja, saj tisti, ki odpove naročnine, ostane brez glasbe. Najbrž bodo morali tudi Hollywoodarji nekoč prilagoditi svoj model 21. stoletju, ali bo to še preden se bo stoletje začelo iztekati, pa ne upam napovedati.

Naslovna fotografija: Deposit Photos

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
1 komentar
  • Sej nekaj filmov so pokazali predčasno (sonic, the way back, birds of prey, Onward)…ampak se strinjam…bistveno premalo.

    Problem je v lobijih ameriških kinodvoran, ki izsiljujejo da filmov, ki bodo istočasno na pretočnih storitvah potem v kinodvoranah ne bodo predvajali.

    Mene moti pa predvsem cena izposoje. Zakaj bi 4 mesece po premieri še vedno moral plačati cca toliko kot stane vstopnica za v kino). V nekaterih primerih celo več (saj je v manjših mestih v Sloveniji vstopnica tudi po samo 4 eur). Razumel bi takšno ceno, če bi bilo predvajano istočasno kot je v kinu…tako pa… Izposoja v Sloveniji bi morala biti max 2 eur na film. V nasprotnem primeru pa ni čudno, da najdemo alternativne/zastonj vire.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja