Ogledali smo si letošnji nabor televizorjev Hisense, s katerimi bo podjetje s proizvodnjo v Velenju na slovenskem trgu napadlo prvo mesto. Sledijo poglavitni poudarki posameznih izdelkov.
Hisense se je na slovenskem trgu po številu prodanih televizorjev že prebil na drugo mesto, aprila je dosegel skoraj četrtinski tržni delež. Prvo mesto še naprej drži TP Vision z znamko Philips, medtem ko je tretji Samsung. Ti trije tudi obvladujejo približno tri četrtine trga, vsi ostali proizvajalci precej zaostajajo.
Med njimi so tudi precejšnje razlike v strategijah in paletah izdelkov. Pogosto se pogovarjamo o tem, katera zaslonska tehnologija bo prevladala (v višjem cenovnem razredu), ali bo to OLED ali morda mini LED. Prav predstavitev novih modelov Hisense nas je dokončno utrdila v prepričanju, da bosta verjetno še precej let prisotni obe, pri določenih proizvajalcih bo prevladala ena, pri drugih druga. Oba korejska, LG in Samsung, bosta prej ali slej stavila na OLED, medtem ko je za Hisense več kot očitno, da se je osredotočil na mini LED. Kot kaže, lahko te zaslone sam cenovno ugodno proizvaja in tudi z njimi uspeva dobiti tolikšno kakovost, da se lahko v pretežni meri odpove OLED-om. Letos so namreč v ponudbi ohranili le en tak televizor, pa še ta je pretežno enak lanskemu modelu in nima najnovejših zaslonov OLED.EX (oz. Evo) ali celo tistega s tehnologijo mikrozrcal (MLA).
V spodnjem delu ponudbe ima sicer Hisense še vedno povsem običajne televizorje LCD, tudi take z zgolj (polno) visoko razločljivostjo. To sta modela A4 in A5, na voljo v majhnih diagonalah (32 in 40 palcev oz. 81 in 101 cm). Posebnost drugega je v tem, da je prilagojen uporabi v vlogi računalniškega monitorja, denimo z možnostjo nagibanja zaslona in vhodom USB-C, vendar bi bil za ta namen veliko primernejši z višjo ločljivostjo.
Zanimivo začne postajati s serijo A6, ki je že 4K in podpira HDR-format Dolby Vision. Na voljo bo v veliko različnih diagonalah od 43 do 85 palcev, med drugim denimo dokaj neobičajni 58-palčni (147 cm). Osvetlitev zaslona LCD je neposredna, ne od strani. Sledi razred naprednejših televizorjev s »klasičnimi« zasloni, ki že omogočajo spremenljivo hitrost osveževanja, podpirajo vse pomembne formate HDR (Dolby Vision, HDR10+, HLG) in zvok Dolby Atmos. LCD-ji niso povsem običajni, saj imajo dodane kvantne pike za bolj žive barve. E7 je vstopni v tem razredu, A7 nekoliko naprednejši, posebej zanimiv pa je E7 Pro, ki namesto 60-herčnega ponuja osveževanje vse do 144 Hz, ob podpori za način usklajevanja hitrosti osveževanja AMD Freesync Premium in samodejnemu načinu nizke zakasnitve. Vse to bo razveselilo igričarje, verjetno bo komu všeč tudi dejstvo, da se bo televizor dobilo v orjaški diagonali 85 palcev (216 cm) in da že ima najnovejšo različico operacijskega sistema Vidaa (U7).
Na tem razredom se že začne novi, precej razširjeni razred mini LED, ki zdaj zamenjuje tudi prejšnje modele ULED. Vmes pa je ša A85, edini OLED v paleti, ki kot novosti prinaša osveževanje do 120 Hz, povezljivost Wi-Fi 6E, novi operacijski sistem in osrednje vrtljivo stojalo.
V podjetju v letošnjem naboru največ stavijo na model U6, s katerim so pri 55-palčni velikosti (139 cm) priporočeno ceno za zaslon mini LED spustili vse do 649 evrov. Resda ima pri tej diagonali zgolj 120 območij »zatemnitve« (toliko je torej gruč miniaturnih diod za osvetlitev zaslona, ki jih televizor lahko posamično izklaplja) in pri večjih diagonalah 192, toda črnina in kontrasti bi vseeno morali biti opazno boljši kot pri standardnih LCD-jih.
Zgolj sto evrov dražji bo sicer U7 z dvakratnim številom, torej 240 območji diod pri najmanjši izvedbi (ter 384 ali 512 pri večjih). Najvišja svetilnost bo namesto 600 kandel že kar tisoč kandel, kar prekaša večino »običajnih« OLED-ov. Osveževanje bo šlo do 144 Hz, zraven bo podpora za Dolby Vision IQ in HDR10+ Adaptive, med zvočniki bo tudi nizkotonski (2.1), stojalo bo bolj elegantno in daljinski upravljalnik lepši. Upamo, da uspemo primerjati oba modela, a glede na povedano na predstavitvi bi upali staviti, da bo dražji in naprednejši boljša izbira.
Nad njim bo potem še U8 (na naslovni fotografiji) s 1500 kandelami maksimalne (točkovne, ne celozaslonske) svetilnosti. Tu bo območij diod že čez 600 ali čez 1000, odvisno od velikosti televizorja. Izvedba s 75 palci diagonale (190 cm) naj bi stala zelo konkurenčnih 1699 evrov.
Paradni model UX prihaja šele septembra, zmogel pa bo do 2000 kandel svetilnosti in imel vgrajen prostorski zvok 4.1.2.
Še nekaj besed o novosti v operacijskem sistemu. Vidaa U7 prinaša prečiščen izgled z manj mašili na zaslonu, ima meni na levi strani namesto na vrhu, podpira osveževanje do 144 Hz, omogoča prilagodljiv ohranjevalnik zaslona in način predvajanja glasbe v katerem se televizor obnaša kot zvočnik bluetooth. Glasovno upravljanje v slovenščini napovedujejo za prihodnje leto.
Brez komentarjev