Hisense 65U7KQ: Odlična slika in še marsikaj drugega za manj kot »jurja«
Matjaž Ropret 30. septembra 2023 ob 07:50

V testu nekoliko cenejšega televizorja U6KQ smo že ugotovili, da tehnologija mini LED lahko da mešane rezultate in ni nujno nedvoumno boljša od klasičnega LCD-ja. Toda zgolj stopnico višje postavljeni U7K potrjuje ne samo velik potencial, temveč tudi dovršenost zaslonov mini LED. Hkrati pa še enkrat več pokaže, kako velike so lahko kakovostne razlike med posameznimi izdelki z dokaj majhno cenovno razliko.

Pri telefonih sem že ničkolikokrat pisal in konkretno pokazal, v čem vsem je boljši tisti za denimo 400 evrov v primerjavi z onim za 250. Tudi tukaj je podobno, saj je cenovnega pribitka za vsega 150 evrov, pri diagonalo 165 cm (65 palcev), kar je pri tisočaku še toliko nižji skok kot pri telefonu, ki stane več kot polovico manj. Lahko že zdaj povem, da se res splača odšteti ta dodatni znesek, kajti U7 je v skoraj vseh pogledih superiornejši od U6. Ne samo v lastnostih, ki jih je fino imeti, a niso nujne, temveč še najbolj očitno v tistih temeljnih – kvaliteti slike in zvoka ter naboru priključkov.

Že samo ohišje je očitno bolj kvalitetno in estetsko. Več je kovine, manj robov okrog zaslona in predvsem osrednje stojalo, ki pred zaslonom naredi lep lok, da vtis nečesa, čemur so posvetili več kot samo kakšno uro ukvarjanja. To stojalo sicer zavzame nekaj prostora, pa vendar ni tako globoko, da bi ga zmanjkalo za zvočno letev, in tudi visoko je več kot dovolj. Zunanji zvočniki sicer niso nujno potrebni, ker so notranji presenetljivo spodobni. Za razliko od cenejšega modela ima dotični vgrajene standardne štiri priključke HDMI, pri čemer so ti vrste 2.1 in tista označena kot 3 in 4 ponujata spremenljivo osveževanje zaslona (VRR) pri razločljivosti 4K do 144 Hz, hkrati je trojka namenjena tudi za prenos zvoka po protokolu e-ARC in omogoča priklop zvočne letve Dolby Atmos. Za kombinacijo konzole ali PC-ja in zvočne letve je tako nabor v redu, kdor pa bi želel imeti priključeni obe igričarski in še napredno zvočno napravo, se bo moral ozreti za kakšnim drugim televizorjem.

Daljinec želi biti prestižen, a gre pri tem nekoliko predaleč. Zgornji del je namreč aluminijast, a ima tako ostre robove, zaradi česar ga je izrazito neprijetno držati v rokah, celo potencialno nevarno za kakšno ureznino. Sicer ima boljše tipke kot pri cenejšem modelu, so tudi tiste vrste, postavljene povsem skupaj, brez razmakov, in drugačno razporeditev, saj so številčne tipke zgoraj, bližnjice za pretočnike pa spodaj in teh je tu šest namesto dvanajst pri cenejšem (kar je pretirano). Seveda je tudi tu mogoče upravljanje z glasom, vendar slovenščine še ni med podprtimi jeziki.

O sistemu Vidaa tu ne bom znova razpredal, zanj velja enako kot sem zapisal pri opisu modela U6. Večjih pripomb čezenj nimam, deluje hitro in tekoče, toda nekateri drugi so mi vizualno, po strukturi in tudi naboru aplikacij bolj všeč.

Zaslon ima tu dvakrat več območij diod za osvetlitev, ki jih lahko procesor neodvisno od drugih prilagaja. Skupaj jih je torej 384, večji, 190-centimetrski model jih premore 512, manjši z diagonalo 139 cm pa 240. Nisem prepričan, da je zgolj večje število gruč in s tem bolj natančno kontroliranje, kateri predeli oz. katere pike v zaslonu svetijo in kakšno intenzivnostjo ter katere ne, razlog za povsem drugačno sliko kot pri modelu, postavljenem stopnico nižje na cenovni lestvici. Morda kaj prispeva še procesor, skupaj z algoritmi, toda razlika je res velika. Če sem se pri U6 pritoževal nad nekoliko pretiranim prikazom, ki ga nisem mogel povsem ukrotiti in približati svojim željam, sem tu dosegel skoraj natančno to, kar sem si želel, in to zelo hitro.

Lahko sem si prilagodil ostrino, kontraste in barve (predvsem kožne odtenke) po svojem okusu. Običajno kot dobre ocenim tiste televizorje, ki mi to omogočajo, saj to pomeni, da imajo odlično obdelavo signala. Kdor želi vse skupaj »naviti«, to še vedno lahko stori, kdor pa hoče bolj naravno sliko, tudi ima možnost, da jo doseže. Skorajda edini razliki v primerjavi z OLED-i sta bili v intenzivnosti barv in črnine. Barve na OLED-ih bolj zasijejo, črna pa je povsem črna. Tudi tu večinoma je, razen kje v kotih in ob robovih določenih elementov v prizorih, kjer diode morajo svetiti in tekoči kristali ne morejo zapreti poti vsej svetlobi, kar pomeni, da je nekaj pronica naprej. Toda sivine ali pretemne slike skorajda ni bilo. Hitri premiki kamere so tudi prikazani precej lepše kot na cenejšem modelu, tu že v osnovi pomaga hitrejše osveževanje, pa tudi algoritmi za dodatno »likanje«, če je komu taka slika po godu, so naprednejši.

V igrah sem lahko užival z veliko sličicami na sekundo, vse do 120 (za Xbox je to zgornja meja), in tudi v sliki Dolby Vision. Na zaslon je mogoče priklicati igričarsko pasico, ki omogoča hitro spreminjanje najpomembnejših nastavitev. Seveda je na voljo ustrezen slikovni način, ki izključi vso obdelavo slike, da so zakasnitve čim krajše. Razen že omenjene omejenosti na dva priključka za igričarske naprave in napredno zvočno letev drugih pripomb glede igranja na tem televizorju nimam.

Hisense U7KQ
  • Izgled in priključki
  • Kakovost slike
  • Kakovost zvoka
  • Programska oprema in dodatne funkcionalnosti
  • Cena
4.2

Naj kupim?

Pri tem televizorju res nimam zadržkov. Želel bi si boljšega nabora aplikacij v sistemu Vidaa in dlanem prijaznejšega daljinca, vse ostalo, še posebej slika, pa je za zahtevani denar odlično.

Presenečen sem bil nad zvokom. V primerjavi s tistim, ki ga da od sebe U6, je precej bolj poln in globok, občutno več je basov in tudi visoki toni so čistejši. Redki so bili v zadnjih letih televizorji, pri katerih bi lahko shajal kar z vgrajenimi zvočniki. Ta se uvršča v to druščino.

Hisense U7KQ v 65-palčni oz. 165-centimetrski diagonali ob pregledu trgovin v času pisanja tega testa stane 950 evrov. To je odlična cena za televizor z res lepo sliko, dobrim zvokom in finim naborom ostalih (pomembnih) lastnosti. Mnogi modeli, ki nudijo manj, stanejo več, in tudi cenovni pribitek v primerjavi z večkrat omenjenim modelom stopničko nižje (U6KQ) je bistveno manjši od dejanske razlike med njima. Vsekakor priporočam izbiro sedmice, ker je v skoraj vseh pogledih naprednejša in boljša. Škoda samo za neprijazen daljinec.

HVALIMO:
  • Lepa, uravnotežena, dobro nastavljiva slika
  • Zelo soliden zvok
  • Dva polna priključka HDMI 2.1 in igričarske funkcionalnosti
  • Zelo dobra cena
GRAJAMO:
  • Ekstremno neprijeten kovinski daljinec
  • Za hkratni priklop igričarskega PC-ja, igralne konzole s sliko 4K in zvočne letve Dolby Atmos zmanjka en priključek
Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja