Han Solo: »Dobri, umazani, zli«, a brez pretirane globine
Marjan Kodelja 24. maja 2018 ob 06:04

Kup hudomušnih vzklikov ter dialogov, ravno dovolj akcije ter skritih povezav s filmi iz sage Vojne zvezd, ki so kronološko postavljene v čas pred ali po mladostniškem junačenju za nekatere najbolj priljubljenega lika. A vendarle dve uri in četrt dolg film ne postreže z globino likov. Medsebojni odnosi so površni, ne hitro in na prvo žogo, kar nekako sovpada z navidezno ravnodušnostjo, ki jo Han Solo kaže tudi kasneje, potek zgodbe pa zelo predvidljiv. Gotovo pa je film manj temačen kot lanski Rogue One.

Po domače povedano je Solo en hud »zajebant«, ki se mu fučka za vse, čeprav globoko v sebi ni tak. »Jaz sem edina v galaksiji, ki vem, kakšen si v resnici. Dober človek« (Qi’ra). Tako film postreže z nastavki za nadaljevanje sicer že videne zgodbe. Kako si na kartah priigra tisočletnega sokola, kako dobi legendarno pištolo, kje spozna Chewia, kako je v dvanajstih parsekih prepotoval Kesslavo pot, da sodelovanje v uporu ne bo naključno in da se pod »masko« skriva čisto drugačen človek. Kar pokaže tik pred smrtjo, ko se sooči s sinom. Kajpada se to zgodi čisto v nekem drugem filmu in v drugem času. Je pa tudi podrobnost, za katero preprosto ne vem, kam spada. Nimam namena izdati vsebine filma, le eno manjšo podrobnost. V zadnji sceni se pojavi Darth Maul. Seveda, negativec iz epizode 1 (Grozeča prikazen), ki ga Obi-Wan Kenobi preseka na pol. V risani seriji Clone Wars se ponovno pojavi, dobi par umetnih nog ter se odpravi z bratom na maščevalni pohod proti vsem, ki jih krivi za svojo usodo. Po zapletih in prigodah ga premaga bivši šef Dart Sidius, ter ga nekam odpelje… Časovno je serija uvrščena med filmoma epizoda 2 (Napad klonov) in 3 (Maščevanje Sitha), potem pa je še serija »Rebels«, ki se dogaja v vmesnem času do epizode 4 (Novo upanje). Tudi v njej se pojavi rdečeobrazi rogonosec in končno umre. Časovno sicer stvari stojijo, saj je v to časovno obdobje uvrščena tudi Solova zgodba, sprašujem pa se, bo lik uporabljen še v katerem od načrtovanih filmov. In če, kako? Ali pa gre le za preblisk, ki nikoli ne bo razložen.

Akcija in humorni elementi sta v ospredju. Tako zelo, da nisem zaznal niti trenutka, ko bi med gledanjem zazehal ali se obrnil proč. Ni pretiranega čustvovanja, moraliziranja, globokega razmišljanja ali prizorov, ki zahtevajo vihanje možganskih gub. Neke hude globine in umetniške vrednosti pa od tozadevne znanstvene fantastike tudi ni pričakovati. Hkrati film stoji tudi »samostojno«. Ni treba poznati filmskega vesolja Vojne zvezd in vsega, kar se je v njem zgodilo oziroma se kronološko bo, da ga je moč razumeti. Kot pa sem že dejal, so malenkosti, kjer je povezava očitna. Če jo razumeš, kajpada. Nečesa pa v filmu ni. Ni Sile. Ne tako, ne drugače. Pa tudi Imperija je silo malo, manj kot bi ga človek pričakoval. Dolgčas vam gotovo ne bo. In še za one, ki sovražijo znanstveno fantastiko. Lahko jo odmislite in film gledate kot vestern. Streljanje, kartanje, ropanje vlaka in tako naprej. Pa še L3-37 je silno zabavna »feministka«, ki vsaj malo izstopa iz sivega povprečja zelo predvidljivih likov.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


 

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja