Halo, Bing, kako brat, imam podatke za prodat. Cena, »sitnica«
Marjan Kodelja 21. marca 2018 ob 06:19

Osebni podatki – imena in priimki, naslovi, zapisi uporabe kreditnih kartic … – so postali blago, ki ga ponujajo podatkovni posredniki, bolje rečeno trgovci. Vprašali se boste, kje takšna podjetja pridobijo podatke. Kupijo jih ali pa jih najdejo med javnimi podatki na internetu.

OSINT je model pridobivanja (obveščevalnih) podatkov iz javno dostopnih spletnih virov. Čeprav je kratica skovanka iz »Open-source intelligence«, nima nič skupnega s odprtokodno skupnostjo. Pove le to, da podatke kopiči iz odprtih virov. Ti pa so zelo raznovrstni. Medijske (novičarske) strani, družabna omrežja, storitve za objavo video vsebin, jasno dostopnih državnih virov, med katere spadajo tudi tiskovna sporočila, opozorila o nevarnosti, govori politikov, znanstvene objave. Naštevali bi lahko v nedogled. Vse, kar je na spletu dostopno uporabniku in javno, torej tudi tisto iz računa Facebooka in ostalih spletnih storitev, kar malomarno označite za javno, lahko zajamejo programi.

Morda ti podatki ne povedo veliko, v marsikaterem primeru pa lahko z njihovo pomočjo izdelajo profil uporabnikov. Med uporabo spletnih storitev lahko naletimo na prošnjo o opravljanju ankete, ki naj bi bila namenjena ocenjevanju zadovoljstva uporabnikov. Ali česa drugega. Poleg vprašanj, ki so resnično povezana z namenom ankete, so na koncu še vprašanja o demografiji anketirancev. Spol, starost, regija, vozilo, letnik nakupa, letni dohodki, naložbe …, torej o stvareh, ki jih javno ne zapisujete in jih podatkovni posrednik težje najde. Podatki – osebni ali brezosebni – so predmet trgovanja. Trgovci s podatki namreč vsakega uporabnika uvrstijo v predalček, ki je povezan z njegovim življenjskim slogom, zanimanji in dejavnostmi. S tem pa delo posrednika ni končano, saj spremlja svoje »žrtve« in išče podatke o dogodkih (na primer ločitvi, kar z veseljem izdate pri spremembi svojega statusa na Facebooku), ki osebo iz enega predalčka premestijo v drugega. Prehodi so za zanje in njihove oglaševalske partnerje najbolj zanimivi.

Britanska informacijska pooblaščenka zahteva pregled pisarne, strežnike in zbirke podatkov podjetja Cambridge Analytica, obtoženo zlorabe osebne podatke 50 milijonov uporabnikov Facebooka.

Resnična nevarnost se skriva v kombinaciji javnih podatkov, ki jih uporabniki vede ali nevede puščamo na internetu s prometnimi podatki operaterjev, predvsem mobilne telefonije, ki jih ti že leta zbirajo, hranijo in analizirajo. Ti podatki so zanimivi tako za pozitivne aplikacije izboljšave življenja in za preprečevanje izbruhov bolezni, zato si jih želijo znanstveniki, kot za bolj posvetne zadeve »služenja« denarja. Mobilni operaterji, ki jim pada prihodek, drug za drugim ugotavljajo, da sedijo na zlatem jajcu. Prodaja podatkov, v brezosebni obliki, bi jim lahko navrgla lep kupček denarja. Ideje so zelo prebrisane. Ameriški operater Verizon je že pred časom dokazal, da lahko z njegovimi podatki, podobno kot s piškotki sledijo spletnim uporabnikom, sledijo tudi ljudem v resničnem življenju.

Podjetja Cambridge Analytica naj bi namensko zbiralo podatke uporabnikov Facebooka, da bi ugotovilo v katero stran se nagibajo ameriški volivci leta 2016 ter poskušalo vplivati na njihovo glasovanje.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

 

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja