Dočakali smo premiero razvpite in za nekatere težko pričakovane igrane serije na osnovi fenomenalno uspešnih videoiger. Prepriča v vizualizaciji in posebnih učinkih, toda ali bo to dovolj?
Skoraj deset let je trajalo, da je serija na temelju izredno priljubljene igričarske franšize zagledala luč sveta. Da je šlo za resen projekt, ki mu je nekoliko zagodla in upočasnila pandemija, nenazadnje priča tudi to, da je eden izmed producentov Steven Spielberg. Ravno tako ni skrivnost, da je vsaka od epizod vredna 10 milijonov evrov in da z njimi trkajo na srca in um milijonov igričarjev, ki cenijo istoimensko prvo osebno strelsko igro. Prvi del celo zaključuje Gregorijanski koral, ki prizoru doda nekaj srednjeveške čarobnosti.
Prvi del predstavlja nekakšen uvod v dogajanje v fiktivnem vesolju. Planet Madrigal je vir devterija, goriva za fuzijske reaktorje in najbolj pomembne substance v vesolju, toda vseeno tam živijo uporniki, ki se ne strinjajo s kolonizacijo vesolja pod okriljem vojaško organizirane agencije UNSC vlade združene Zemlje. Konflikt tli med ljudmi, nakar na planetu pristanejo nezemeljska bitja, ki tam iščejo neznani (in kot se bo izkazalo nadvse mogočni) predmet in obenem izbrišejo bližnje naselje z več kot stotimi prebivalci. Smešno. Piše se sredina 26. stoletja, tujci so opremljeni s plazmatskimi pištolami in osebnim energijskim oklepom, medtem ko se ljudje proti njim borijo z avtomatskimi puškami Kalašnikov in mitraljezi Gatling. Ni čudno, da preživ samo dekle pa še to po zaslugi četverice elitnih Špartancev –zemeljskih bojevnikov v eksoskeletih in mogoče malce močnejšim strelnim orožjem. Uspe jim uničiti napadalce in najti omenjeni predmet. Vodja John-117 (Pablo Schreiber) z njim in edino preživelo, najstnica Kwan Ha Boo (Yerin Ha), odleti proti štabu UNSC na planetu Reach, ko se stvari zapletejo. Ker noče sodelovati z oblastmi, bi jo moral likvidirati. Toda dotaknil se je predmeta, da so se prebudili njegovi potlačeni spomini, zato tega noče storiti. Skupaj z dekletom zbežita in tako se prvi del konča! Od tu naprej se bo pokazalo, kako dobro bo avtorjem uspela pretvorba igre v igrano serijo.
V igrici je marsikaj bolj enostavno. Dovolj so krajše animacije med misijami, ki dajo zgodbi narativ, toda igrana serija je nekaj drugega. Zahteva poglobljeno zgodbo, zaplete, like z globino in odnosi, ki gredo dlje od vsesplošnega streljanja na vse strani in ubijanja nasprotnikov. Bomo videli, ali bodo avtorji v nadaljevanju uspešnejši, kajti zasnova zgodbe nam dajo šele v tretji tretjini prvega dela. Prvi dve sta namreč ena dolga akcija, ne dosti drugačna od misije v igrici. Po drugi strani se lahko ravno tako vprašamo, ali je zgodba pomembna in v kolikšni meri, da se ne ujamejo v past posredovanja vsebine. Pretiravanje zna namreč uničiti čar igrice in posredno odvrniti njene ljubitelje, da bi enako visoko cenili še serijo. Težko rečem, kaj se bo pripetilo, treba bo počakati, saj novi deli kapljajo s frekvenco en na teden.
Po drugi strani pa je vizualizacija za enkrat dobra. Posebni učinki in podrobnosti so na ravni, ki jo od tako drage produkcije pričakujemo. Tuja bitja so prikazano izredno podrobno, ravno tako eksoskeleti super vojakov, vesoljske ladje in podrobnosti na planetih. Nežne vzporednice je mogoče najti v seriji Mandalorian, ko gre za zaplet pobeglega para, ki se namerava zoperstaviti avtoritarni zemeljski oblasti in krvoločnim zunajzemeljskim bitjem, Battlestar Galactica, ko gre za idejo, da imajo Tujci in Zemljani nekaj skupnega ter da med njimi živi človek ali v prikazu bojnih sposobnosti in tehnologije v filmih Vesoljski bojevniki.
Ni preprosto igre spremeniti v serijo ali film, saj obstaja kavelj 22. Zgodba je nujna, saj je lepilo dogajanja, toda pretiravanje z njo izniči dinamičnost igre. Prvi del ravno veliko težav s tem nima, saj je akcije (ubijanja) nesorazmerno veliko, medtem ko so prizori brez akcije kratki in razumljivi, da je napetost ves čas na primerni ravni. A res je prav tako, da je vse skupaj dokaj preprosto in banalno, zato nič ne zgrešiš, ko skočiš na stranišče. Če ste ali niste ljubitelj igrice, se vseeno splača pogledati prvi del in se potem odločiti. Ravno tako ni treba jokati, če serijo preskočite. Ni, ne bo in ne more se pririniti na raven Igre prestolov, česarkoli iz franšize Vojne zvezd ali Zvezdnih stez, saj za kaj takšnega nima dovolj globine. Primerjava z Vesoljskimi bojevniki je zato kar na mestu.
Kaj: Znanstveno fantastična serija Halo.
Kje: pretočna storitev Paramount+
Ocena 3: Gotovo je produkcija na visoki ravni, toda vedno je težko igro, v kateri se osredotočamo na misije in »šefe« spremeniti v filmsko ali televizijsko vsebino z repom in glavo.
Priporočilo: Ni najbolj prisrčno gledati ljudi ali glave napadalcev, ki se razpočijo po strelih. Čeprav so prizori hitro in največkrat bolj od daleč, serija gotovo ni za občutljive.
Brez komentarjev