Od vojne z umetno inteligenco do paranoje razpadlega sistema so moji tokratni predlogi iz Telemachovega videokluba EON!
V teh zgodbah ni stabilnega sveta, temveč niz sistemov, ki razpadajo ali se izkažejo za nezanesljive. Vohunski realizem v Bourneu, nadrealna logika Scotta Pilgrima in teorije zarot o NLP-jih delujejo kot različni obrazi istega problema: komu sploh verjeti. Tudi tam, kjer gre za spektakel, ostaja v ozadju nezaupanje do institucij, tehnologije in celo lastnega spomina. Filmi in serije ne gradijo na odgovorih, temveč na dvomu. In to je pogosto bolj pošten pristop.
The Creator (Kreator)
Kreator poskuša združiti vojni spektakel in razmislek o umetni inteligenci, a se pogosto zatakne med obema. Konflikt med ljudmi in stroji ni predstavljen kot tehnološki problem, temveč kot ideološka vojna, kjer nihče ni povsem nedolžen. Glavni lik je vojak z osebno izgubo, kar filmu doda čustveni okvir, vendar ta pogosto deluje bolj kot izgovor za akcijo. Vizualno film deluje ambiciozno, svet je prepričljivo zgrajen, vprašanja o zavesti in odgovornosti pa ostanejo napol raziskana. Kreator želi biti relevanten komentar sodobnega strahu pred umetno inteligenco, a se hitro zadovolji z osnovnimi dilemami.
The Fifth Element (Peti element)
Peti element je vizualno razkošna znanstvena fantastika, ki logiko zamenja za slog in tempo. Zgodba o reševanju vesolja je preprosta, skoraj naivna, a film to kompenzira z energijo, humorjem in ekscentričnimi liki. Bruce Willis igra variacijo samega sebe, Gary Oldman pretirava z užitkom, Milla Jovovich pa nosi simboliko, ki je film nikoli zares ne razloži. Svet je barvit, kaotičen in namerno pretiran. Peti element ne skriva, da je zabava na prvem mestu. Če iščeš globino, je ne boš našel. Če sprejmeš pravila igre, dobiš enega bolj prepoznavnih žanrskih izdelkov devetdesetih.
Scott Pilgrim vs. the World (Scott Pilgrim proti vsem)
Scott Pilgrim proti vsem je film, ki romantiko obravnava kot videoigro in odnose kot serijo nivojev. Vizualni slog je hiter, fragmentiran in poln referenc, kar bo del občinstva navdušilo, druge pa utrudilo. Scott ni klasičen junak, temveč nezrel lik, ki mora najprej odrasti, preden sploh razume, kaj pomeni zveza. Ramona je bolj ideja kot oseba, njeni bivši pa karikirani šefi nivojev. Film zavestno pretirava in s tem komentira površinskost sodobnih odnosov. Ni za vsakogar, a vsaj ne igra na varno.
Daybreakers (Boj za kri)
Boj za kri obrne vampirski žanr na glavo in pokaže svet, kjer so ljudje redkost, vampirji pa sistem. Ideja je močna: kaj se zgodi, ko plen izgine. Film to izkoristi za komentar o potrošnji, izkoriščanju in kratkoročnem razmišljanju. Vampirji niso več skrivnostni, temveč birokratski. Kljub zanimivi osnovi film ne gre dovolj daleč, saj akcija pogosto prevlada nad idejo. Boj za kri ostane nekje med satirično distopijo in klasičnim žanrom. Ima potencial, ki ga ne izkoristi v celoti, a vseeno ponudi bolj svež pogled kot večina vampirskih filmov.
The Astronaut (Astronavtka)
Astronavtka je intimna znanstvena fantastika, ki stavi na paranojo, ne spektakel. Zgodba o vrnitvi z misije se hitro spremeni v vprašanje, ali je grožnja res zunanja ali zgolj psihološka. Karantena, nadzor in nezaupanje ustvarijo občutek izolacije, ki film drži skupaj. Tempo je zadržan, razkritja počasna, kar bo del gledalcev odvrnilo. Film ne ponuja jasnih odgovorov, temveč dvom. Astronavtka deluje bolje kot študija strahu kot kot klasičen triler. Njena moč je v tem, da nikoli ne potrdi, ali je nevarnost resnična ali ne.
SuperGrid (Smrtonosna pošiljka)
Smrtonosna pošiljka je postapokaliptični cestni film, ki ne skriva svojih omejitev. Svet je zreduciran na puščavo, konflikti na preživetje, liki pa na funkcije. Brata na poti rešujeta nalogo, ki je bolj izgovor za niz srečanj z nasiljem. Film poskuša dodati družinsko dinamiko, a ostane na površini. Najbolj prepričljiv je, ko sprejme svojo preprostost in deluje kot surov akcijski izdelek. Težava nastane, ko želi povedati več, kot zmore. Smrtonosna pošiljka ni globoka, je pa dovolj neposredna, da ohrani pozornost.
The Toxic Avenger (Strupeni maščevalec)
Strupeni maščevalec je namenoma pretiran film, ki meša superjunake, grotesko in satiričen komentar o korporacijah. Nasilje je karikirano, humor grob, sporočilo pa presenetljivo jasno: sistem nagrajuje napačne ljudi. Glavni lik je antijunak, ki postane simbol pravičnosti, ker druge možnosti ni. Film ne skriva svoje nizkoproračunske narave in jo celo izkorišča. To ni eleganten izdelek, temveč surova, skoraj parodična kritika družbe. Deluje, če sprejmeš njegov ton. Če ne, hitro postane naporen.
The Bourne Identity (Kdo je Bourne?)
»Kdo je Bourne« je vohunski triler, ki žanr prizemlji in mu odvzame glamur. Glavni lik ne ve, kdo je, a zelo dobro ve, kako preživeti. Film se izogne velikim spektaklom in stavi na realizem, kar je bila v času izida osvežitev. Bourne ni junak, temveč produkt sistema, ki ga je ustvaril. Akcija je funkcionalna, zgodba pa postopno razkriva, da problem ni posameznik, temveč organizacija. Film ne romantizira vohunjenja, temveč ga predstavi kot hladno, učinkovito in zamenljivo dejavnost. Prav v tem je njegova prednost. V videoklubu EON vas čaka vseh pet filmov te vohunske serije.
Craig Charles UFO Conspiracies (Craig Charles: Zarote o NLP-jih)
Craig Charles: Zarote o NLP-jih je tipična dokumentarna serija, ki balansira med radovednostjo in senzacionalizmom. Preiskuje dogodke, ki jih je težko dokazati, a jih je enostavno dramatizirati. V ospredju niso dokazi, temveč interpretacije. Serija odpira zanimiva vprašanja o zaupanju v institucije, hkrati pa pogosto ostane pri namigih namesto pri zaključkih. Deluje kot zabavna spekulacija, ne kot resna preiskava. Če jo gledaš kot razmislek o tem, zakaj ljudje verjamejo v zarote, je učinkovita. Če pričakuješ odgovore, jih ne bo.
Naslovno fotografijo je ustvarila umetna inteligenca!
Brez komentarjev