Gopro Max – Zanimiva naprava, če jo boste uporabljali za snemanje (#VIDEO)
Alan Orlič 9. marca 2020 ob 12:43

Ni nas še zapustila 360-stopinjska norija, tokrat smo preverili, kaj pravijo pri Goproju in kaj so se naučili od konkurence.

Gopro Max, kot so novinca poimenovali, je nadaljevanje  modela Fusion. Podobno kvadratno ohišje z zaobljenimi robovi, kameri postavljeni proti desnemu robu in pomembna novost – zaslon. Glede na veliko črnine okrog njega, bi bil lahko večji, ker pa kamera meri le 69 x 67 mm, tudi ekran ne more biti gromozanski, a je dovolj za spreminjanje nastavitev in občasno kadriranje. Nosilec za Goprojeve nastavke je zložljiv, pogrešamo klasičen nastavek za stativ, ki ga morate dokupiti, saj je poleg le prilepek za čelado. Pomnilniška kartica je micro SD, priporočljiva hitrost U3. Za razliko od predhodnika ima tokrat le eno režo za kartico, kar pomeni, da je strojni del dovolj zmogljiv za sestavljanje 360-stopinjske slike v kameri.

Gopro prvenstveno cilja na snemanje video posnetkov, temu je tako rekoč podrejeno vse. Najvišja razločljivost s 5,6K sicer malenkost zaostaja za konkurenco, a je ta razlika zelo majhna in pravzaprav ni omembe vredna. Še vedno brez težav dobimo ven spodoben izrez v polni visoki razločljivosti, poleg tega so vsaj dostopnejši programi za obdelavo 360-stopinjskega videa omejeni na izvoz v 4K. Max zna snemati v 360-stopinjski tehniki tudi v nižjih razločljivostih, 4K in Full HD, v slednji zna to tudi predvajati v živo preko mobilnega telefona, tako androidnega kot iPhona. Škoda, da tega ne zmore preko osebnega računalnika, saj bi bila kamera zelo zanimiva za sejne sobe, kjer ne bi bili več omejeni na sedenje v slogu televizijskih nadaljevank.

Slika je elektronsko umirjena in če ne delate noro sunkovitih gibov, tresljajev praktično ne boste opazili. Možnosti za nastavitev je kar nekaj, vključno z barvnim profilom. Če so nam amaterjem žive barve bolj všeč, imajo profesionalci raje bolj zamolkle, saj s programskimi orodji lažje nastavijo željene vrednosti. Pohvaliti je potrebno snemanje zvoka, po kameri so snovalci razporedili šest mikrofonov za boljši prostorski zvok, ki svoje delo opravijo zelo dobro. Max ima tudi fotografski del, ki pa je v primerjavi z običajnimi Goproji konkretno podhranjen. Pod/nadosvetlitev, izbira izravnave beline in praktično konec nastavitev. Brez surovega zapisa, brez dolgih časov, brez možnosti shranjevanja nesestavljene slike ali HDR-načina. Dobite že sestavljeno 360-stopinjsko sliko, ki jo lahko neposredno naložite na primer na Facebook, za kakšno resno fotografiranje je njena uporabnost premajhna. Ima pa kamera način Hero, ki simulira klasičen Gopro, z eno pomembno razliko. Lahko izbiramo med prednjo in zadnjo kamero. V praksi to pride prav vlogerjem, čeprav bodo slednji razočarani nad najvišjo ločljivostjo, 1440p. Tudi v Hero foto načinu Max zmore le 5 milijonov točk, kar je za današnje čase na spodnji meji uporabnosti.

Gopro Max je v celoti zatesnjen, z njim se lahko potopite do globine pet metrov. Žal ne pričakujte 360-stopinjskih podvodnih posnetkov, ker je slika zaradi premajhnega zaščitnega stekla motna. Tudi dodatna zaščitna plastika, ki jo dobite v kompletu, ne bo pomagala, ker je namenjena predvsem zaščiti stekla pred padcem in ne podvodnemu snemanju. Nasplošno je podvodno snemanje v 360-stopinjski tehniki težavno, posebna ohišja pa niso poceni.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Če zaokrožimo pogled na Goprojevega novinca, je slika rahlo mlačna. Spodobno ohišje, uporaben zaslon (s podporo dotikom), kvaliteten video in zvok, a ravno tisti del, ki bi lahko prevesil konkretno prevesil  tehtnico, način Hero in fotografski vidik sta podhranjena, cena (550 evrov) pa spet ni tako zelo ugodna. Po drugi plati pa je poskrbljeno za uradno zastopstvo in s tem servis, kar zna biti pri 360-stopinjskih kamerah in njihovi občutljivosti dokaj pomembno. Skratka, prednosti in slabosti, čeprav lahko vsaj upamo, da bo morebitna prihodnja nadgradnja programske opreme prinesla kakšne konkretne spremembe.

HVALIMO
  • Izdelava ohišja
  • Kvaliteta videa
  • Zaslon za nadzor
GRAJAMO
  • Oskubljene fotografske možnosti
  • Nekatere sicer klasične nastavke je treba dokupiti

Posodil: Foto-klik. d. o. o.

Avtor Alan Orlič
mm
Alan je s pisanjem člankov začel leta 1997 za revijo Moj mikro. Pokrival je programsko in strojno opremo, nazadnje predvsem digitalno fotografijo in vse, kar je povezano z njo. Članke je pisal tudi za druge medije, kot so Svet in ljudje, Joker in Delo. Trenutno si služi kruh kot informatik, ki upa na boljše čase za slovenske pisce tehnoloških člankov.
Alan Orlič - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja