Gopro Hero 9 Black (2. del): Kaj še zna, poleg snemanja akcije?
Matjaž Ropret 19. novembra 2020 ob 06:43

Pomembno vprašanje, tako za kupce akcijskih kamer kot za njihove proizvajalce je, ali so lahko te naprave v še kakšni drugi »službi«, kadar ne snemajo bolj ali manj norih podvigov v naravi? Se da z njimi kaj uporabnega početi v mirnem, domačem okolju. Preverjanju tega je bil namenjen druge del našega testa kamere Gopro Hero 9 Black. Ugotovitve pa so, pričakovano, mešane.

Že s prejšnjo generacijo je Gopro naredil korak naprej proti večji vsestranskosti svojih kamer. Omogočil je njihovo uporabo v vlogi spletnih kamer, pa tudi za oddajanje v živo. Oboje seveda zmore tudi Hero 9, ni pa vse povsem enoznačno in preprosto. Kot spletna kamera se precej dobro obnese, vendar zraven nje potrebuješ še zvočnik(e) in mikrofon, pa tudi vmesni člen, da jo lahko postaviš na klasičen stativ. Te kamere imajo namreč svoj sistem vijačenja na različne nosilce. Nečesa z običajnim utorom za pritrjevanje na stativ ni težko najti, a še lepše bi bilo, če bi Gopro pri napravi, ki stane 500 evrov (oz. zdaj marsikje 450) nekaj takega že priložil v škatlo. Še posebej, če naj bi bila kamera res namenjena tudi delu od doma in podobnim zadolžitvam. Slika je bistveno boljša kot jo dobiš iz klasičnih kamer prenosnih računalnikov, vsaj dokler uporabljaš nastavitev Wide ali Linear (ta naredi nekaj izreza in poravna robove, da vse skupaj ne izgleda sodčkasto). Nastavitev Narrow je v bistvu digitalni zum na 27 mm (namesto 19 mm pri Linear), kar kvaliteto slike precej opazno poslabša. Za videokonference je še vedno več kot v redu, za kakšno resno snemanje pa žel ne, vendar o tem več kasneje.

Preden Gopro sploh deluje kot spletna kamera, je treba namestiti program oz. v resnici bolj gonilnik. Prikaže se namreč zgolj v opravilni vrstici in omogoča nastavljanje pogleda (prej omenjeni Wide, Linear in Narrow), izbiro grafične kartice, ki naj skrbi za izrisovanje slike, in predogled slike, ki je včasih kar pomemben. Tega programa proizvajalec nima neposredno na svojo strani, temveč uporabnika preusmeri na Facebook, kjer naj bi se prijavil v neko skupino. Ta sicer ne sprejema več novih članov, je pa malce bolj spodaj vendarle povezava na program. Sam sem moral prenesti še starejšo različico, saj najnovejša ni hotela delovati (na kar dveh računalnikih). Zagnala se je zgolj ob namestitvi, od prvega izklopa računalnika naprej pa ne več. S starejšo nato nisem imel nikakršnih težav. Potem je treba kamero je vključiti in vanjo vtakniti kabel, ki gre na drugi strani v priključek USB na računalniku. Kadar slučajno katera od storitev (MS Teams, Zoom, …) ni takoj prikazala slike, je pomagal vklop omenjenega predogleda v gonilniku – ta odpre manjše okno s sliko s kamere. To prikazujeta tudi oba zaslona na sami napravi. Škoda, da poleg slike ne zajema še zvoka, kajti mikrofon seveda ima vgrajen. Tako se oprema, ki jo potrebuješ za video pogovore in sestanke, kar kopiči. Res pa je potem kvaliteta konkretno boljša kot pri običajnem prenosniku ali dodatni spletni kameri.

Za oddajanje v živo (na Youtube) zna poskrbeti kar Hero 9 sam, vendar je tu ovira ponudnik storitve (Google). Ta za oddajanje z »mobilnih naprav« zahteva tisoč naročnikov. Naš kanal jih toliko nima, zato se je v tem primeru možnost z načinom spletne kamere in uporabo v brskalniku, ki pa mora biti Chrome. Vsi drugi brskalniki prekinejo sliko, ko bi se moral začeti prenos v živo, edino Googlov jo zna vzdrževati naprej. Tudi v tem primeru je seveda treba imeti vsaj še mikrofon, pa tudi računalnik mora biti nekje v bližini. Kdor ima tisoč naročnikov ali več, pa lahko v živo oddaja brez drugih naprav, zgolj s povezavo v internet.

Za spletne namene je torej Hero 9 Black solidna. Seveda je ne bi kupil primarno za tak namen, bi jo pa z veseljem izkoristil še na tem področju, če bi jo sicer rabil tudi za kaj drugega. Snemanje v studiu pa težko uvrstim med primere rabe, kjer se ta kamera izkaže. Kakovost slike bi morda še bila v redu, najsi bo v 4K ali v 5K, četudi je že marsikateri od vrhunskih pametnih telefonov boljši, predvsem glede dinamičnega razpona in detajlov. Gopro ima precej »navite« barve in kontraste, kar je čisto smiselno za snemanje zunaj in za slog posnetkov (akcijo), pri bolj statičnih postavitvah ali če bi želel na kameri kazati določene izdelke, pa taka nastavitev ni najboljša, saj je povsem preveč črnine, barve pa so precej nereprezentativne. Dodatna »težava«, mogoče bolje rečeno, neprava lastnost, pa je ultraširoka goriščnica. Tistih 19 mm zajame bistveno preveč tistega, česar ne bi smelo biti v kadru. Sam pri snemanju testov, prvih vtisov in podobnih videih običajno delam z goriščnicami med 35 in 50 mm. Tudi to, kolikor slika 5K še dopušča izreza za spodoben končni video v 4K, je daleč premalo. Za polno visoko razločljivost je nekaj več zaloge, a tudi v tem primeru bi se dalo najti kakšno ustreznejšo napravo za snemanje. Nastavitev Narrow, ki je še vedno preširoka, pa že toliko poslabša kakovost slike, da se ji je najbolje izogibati, razen morda pri video konferencah. Telefoni imajo vsaj v osnovi in pri najboljši kakovosti slike tako goriščnico, kot jo Hero 9 ponuja z digitalnim zumom. A vseeno bi za snemanje v »studiu« v vsakem primeru izbral fotoaparat z večjim tipalom in resnim objektivom, po možnosti zumom.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Za vloganje na prostem, med sprehajanjem naokrog, kot v spodnjem videu, je Hero 9 Black dobra naprava. Sprednji zaslonček res pomaga, saj se lahko uporabnik lepo kadrira, kakovost slike je solidna in kamera je lahka. Le na ustrezen nosilec (drog, palico) jo je treba namestiti. Tudi na obraz zna kamera dovolj dobro ostriti, da s tem ni težav. Za vloganje v studiu pa je ne priporočam. Morda bi naslednja generacija dobila možnost menjave objektiva ali kaj podobnega, da bo ponudila malo ožjo goriščnico. Do takrat pa je Gopro smiseln v situacijah, ki zahtevajo širši kot.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja