Težak je prehod iz sfere naprav za entuziaste v množični segment. V telefonskem svetu sta tipična primera Oneplus in Google s svojimi Pixli. Prvemu mnogi očitajo, da se je izneveril svojim koreninam, ko je z osmicami prišel na cenovni nivo Samsunga in podobnih. Drugi pa z vsako naslednjo generacijo proda manj telefonov in zdaj je izgubil dva ključna šefa v razvojni ekipi.
Pri Oneplusu je poteza povsem logična. Nekoč je treba začeti ustvarjati dobiček in če k temu dodamo še letošnji »davek na 5G« s procesorjem Snapdragon 865 ter uporabo v marsičem identičnih modelov matičnega podjetja Oppo, pridemo na izhodiščno ceno 700 evrov. Oppo je cenovno še višje in seveda Oneplus ne more iste stvari prodajati veliko ceneje, četudi pretežno nagovarja druge trge. Pričakujemo pa, prvič po petih letih, še aparat srednjega razreda, menda bo nosil oznako Z, ki naj bi ga predstavili poleti. Če bo nabor lastnosti pravi in cena okrog petsto evrov ali celo nižje, bi bil lahko skupaj s tistim, kar je uporabnikom pri tej znamki že tradicionalno vedno všeč, še posebej androidno preobleko Oxygen OS, ta telefon zmerna uspešnica.
Podoben potencial ima tudi prihajajoči Pixel 4a. Še toliko bolj, če bo cena res tako nizka, kot trdijo zadnje govorice. Te so ga namreč v ZDA pocenile na tristo dolarjev (oz. 350 dolarjev s 128 GB namesto osnovnih 64 GB), medtem ko so prejšnje omenjale štart pri štiristotih dolarjih. Po tistem, ko je Goole opustil linijo Nexus, ima s cenovnim umeščanjem Pixlov že ves čas težave. Poskuša biti ob boku Applu, vendar vedno znova s telefoni, ki imajo kakšno resno hibo (zaslon, prepoznava obraza), nezadostne strojne lastnosti (premalo pomnilnika, premajhno kapaciteto baterije, …) ali nekaj povsem nepotrebnega (radarsko tipalo za prepoznavo kretenj), kar v očeh kupcev težko upraviči zahtevani znesek. Še slabše je bilo v državah, kot je Slovenija, kjer je prodaja prek uvoznikov vse skupaj še dodatno podražila in s tem zreducirala povpraševanje na minimum. Kajti tisti, ki so katerega od teh mobilnikov res želeli, so ga nekako dobili iz tujine. Toda s fotoaparatom na vrhunskem nivoju ter spodobnim procesorjem bi bil lahko 4a zanimiv povsod. Res pa je, da je vprašljivo, ali se bo uvoznik sploh odločil, da ga bo uvrstil v svoj nabor.
Nizkocenovna izvedba je bila že lani v ZDA dokaj uspešna, saj je Pixel 3a dobival najboljše ocene za fotografijo med cenejšimi telefoni. Problem je v paradnih modelih. Obe štirici sta v pol leta po podatkih, ki so jih pridobili pri portalu The Information, prepričali le nekaj milijonov kupcev (po vsem svetu). Še bolj zaskrbljujoče pa so navedbe, da sta razvojno ekipo zapustila vodja Mario Queiroz in glavni foto-guru Marc Levoy in da generalni direktor hardverskega oddelka pri Googlu Rick Osterloh do zadnjega ni bil seznanjen z nekaterimi ključnimi lastnostmi, ki so ga nato upravičeno zaskrbele. Še posebej majhna baterija. Vse to kaže na velike probleme pri snovanju in razvoju, morda bo že 4a predstavljal novo smer pri tej liniji, predvsem petica pa mora preobrniti njeno krivuljo uspešnosti. V nasprotnem primeru jo vrhovni šefi Googla prav lahko ukinejo, četudi je za podjetje prestižnega pomena sodelovati na tem trgu. Podobno kot za Microsoft z računalniki Surface, ki prav tako ne dosegajo pomembnih prodajnih številk. Morda je to celo nekoliko načrtno, da ne bi preveč razhudilo ostalih proizvajalcev, ki uporabljajo operacijska sistema Android in Windows. Kajti z njimi morata biti Google in Microsoft v koliko toliko dobrih odnosih. Res pa je, da kakšne resne alternative nimajo, kajti Apple svojih operacijskih sistemov ne deli z nikomer, vse ostalo pa je tržno neperspektivno. Po drugi strani pa si tudi obe podjetji lahko privoščita luksuz izdelovanja in prodajanja svojih naprav. Malce nesmiselno pa je, da z njimi dosegata zelo dobre ocene na testih – Pixli za fotografijo, Surface za hitrost in kakovost izdelave –, a to ne pride v roke večjega števila uporabnikov.
Zato bi bilo morda vsaj glede Pixlov bolje, da bi Google kateremu od ostalih proizvajalcev, ki se s tem poslom dejansko znajo ukvarjati, licenciral svojo fotografsko tehnologijo. Morda (delno) v zameno za uporabo čistega Androida One na telefonih z Google Camera kot privzeto fotografsko programsko opremo. S tem bi dobili s strojnega vidika verjetno bolj dovršen nadomestek Nexusa ali Pixla, ki bi bil lahko naprodaj marsikje in ki bi ga morda celo kdo kupil.
Naslovna fotografija: Deposit Photos
Pixli so že od začetka “mixed bag”. Kolikor so revolucionarnega naredili s foto procesiranjem, toliko je bilo ostalo meh. Za 700 ali 800€ je precejšnja sramota, da se to dogaja kreatorju os-a, ki je absorbiral svojčas spodoben HTC.
Pixel 3a je bil korak v pravo smer, na žalost ga pri nas nihče ni prodajal, verjetno bo tudi s 4a podobno.
Zdaj, prednost s fotografijo jim tudi počasi kopni, marsikdo med prvimi stvarmi, ko nabavi nov telefon, inštalira gcam port, ki je na voljo za skoraj vse s SD poganjane telefone (tudi na MTK zna delovat).
Škoda da Google precej ležerno reklamira svoje Pixle, ki bi verjetno prepričali marsikoga, ampak s takšno kampanjo in prepoznavnostjo bodo vsaj v Evropi ostali nišni izdelki za zanesenjake. Teh pa je procent ali dva, kar pomeni da prodajne številke ne bodo visoke.
Škoda pzpv.