Googlovo spoštovanje kazni ni čisto tako, kot so si ga v evropski komisiji predstavljali
Matjaž Ropret 19. oktobra 2018 ob 11:15

Google je evropski komisiji poslal jasno sporočilo. Pritožil se je na njeno globo zaradi zlorabe dominantnega položaja pri operacijskem sistemu Android, a hkrati napovedal spoštovanje odločbe, ki bo zelo verjetno prineslo podražitev telefonov. Približno tako, kot bi ji pokazal sredinec. Vseeno pa spremembe mogoče za ameriškega velikana ne bodo povsem nedolžne.

Komisija je Googlu očitala nepoštene pogoje proizvajalcem, ki so želeli prodajati »licencirane« androidne naprave. Morali so namreč (neodstranljivo) nameščati popolno zbirko Googlovih aplikacij in storitev. Poleg tega pa niso smeli na trg poslati niti enega izdelka, ki bi imel drugačen, predelan Android, saj bi s tem izgubili licenco. Najbolj očiten primer je Amazon, ki prodaja tablice Fire s sistemom Fire OS. Ta temelji na Androidu, vendar na njem ni ničesar Googlovega, trgovina z aplikacijami je Amazonova, je pa Googlovo trgovino Play dokaj trivialno namestiti. Komisarka za konkurenco Margrethe Vestager je omenila, da so med proizvajalci zaznali interes za izdelavo tablic s sistemom Fire OS, vendar jim je pogodba z Googlom to onemogočala. Zdaj bodo proizvajalci imeli nekaj več možnosti. Pričakovano pa jim bo Google to dovolil le v Evropski uniji. Dokler ga morda še kje drugje ne oglobijo in mu naložijo popravljalnih ukrepov.

Poslej bo Google trgovino Play (skupaj s programskimi vmesniki, znanimi pod imenom Storitve Google Play) in večino aplikacij, med njimi Gmail, Zemljevidi in Youtube, ponujal v kompletu za določeno licenčnino. Ta naj bi po poročanju portala The Verge znašala tudi 40 dolarjev za najbolj zmogljive telefone, pri čemer bo razlikovalni element gostota točk na zaslonu. Za modele pod 500 ppi (točk na palec) naj bi se spustila na 20 dolarjev, za vstopne telefone pa naj bi proizvajalci plačevali le dva dolarja in pol licenčnine. Pri tablicah pa bi bila ta še pol nižja. Toda Google naj bi ponujl še določene popuste, ni pa točno jasno, v zameno za kaj. V vsakem primeru se utegnejo mobilniki podražiti za kakšen evro, mogoče tudi za nekaj deset evrov. Vse, kar njim poviša stroške, proizvajalci namreč prenesejo na končne kupce.

Iskalna aplikacija (Google Search) in brskalnik Chrome bosta na voljo posebej, proizvajalci ju bodo lahko prednamestili zastonj, ne bosta pa obvezni. Možno pa bo vzeti tudi osnovni Android (AOSP oz. Android Open Source Project), ki ostaja prost in brezplačen, ter ponujati naprave brez česar koli Googlovega. Še enkrat – samo v EU.

Kaj to pomeni v praksi? Da bi lahko denimo Samsung prodajal telefon, ki bi imel samo trgovino Galaxy Apps, njegov brskalnik, e-poštno aplikacijo, galerijo, drugo lokacijsko storitev (npr. Here) in tako naprej. Koliko bi bil tak mobilnik zanimiv, je vprašanje, ni pa izključeno, da se ne bi mogla katera od konkurenčnih trgovin z aplikacijami razviti v resno konkurenco. In razen Googlovih tudi večina aplikacij ne potrebuje za delovanje Storitev Google Play ali pa bi lahko razvijalci te programčke malo prilagodili. Proizvajalci, ki si že leta prizadevajo vzpostaviti svoj lasten ekosistem, s tem dobivajo nekaj manevrskega prostora. Ne bo lahko, toda možnost obstaja.

Zelo verjetno pa se bo marsikateri odločil za srednjo možnost. Torej za licenčni komplet brez Googlovega iskalnika in brskalnika. Ta dva ameriški korporaciji tudi prinašata največ denarja, saj lahko na osnovi iskanj Google hrani svojo oglaševalsko mrežo. To je priznal tudi androidni šef pri Googlu Hiroši Lockheimer, ki je zapisal, da je prednameščanje iskalnika in brskalnika pomagalo financirati razvoj in distribucijo Androida in da zato uvajajo licenčnino za nabor aplikacij. Brez omenjenih dveh, kjer si evropska komisija želi konkurenco in zato niti ne smeta biti v obveznem kompletu.

Evrokrati so napovedali, da bodo podrobno spremljali, kaj bo dotično podjetje počelo in kako bo uresničevalo naloženo. Seveda pa obe strani čaka še soočenje pred sodnimi instancami.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


 

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja