Google: Ste prostovoljno privolili v parazitski odnos?
Marjan Kodelja 7. junija 2021 ob 06:05

V zgodovini še ni bilo podjetja, ki bi se tako celovito prikradlo v življenje slehernega uporabnika. Google je vseprisoten, tako priljubljen pa je zaradi istih razlogov, zaradi katerih ga tudi največkrat kritiziramo. Ker vohlja za vedenjem uporabnika, mu lahko nudi udobje in kombinacijo storitev, večinoma brezplačno, ki zadovoljijo skoraj vsako njegovo potrebo.

Ko sta jeseni leta 1997 Larry Page in Sergey Brin zagnala spletni iskalnik Google, so se mnogi čudili. Zakaj še en iskalnik, ko sta Yahoo in Alta Vista čisto v redu služila svojemu namenu? Ko je to vprašanje Larryju zastavil univerzitetni profesor, je kot iz topa odgovoril. »Ne gre za iskanje, gre za umetno inteligenco (AI).« Da bi razumeli, kaj je imel v mislih, moramo oditi še nekoliko dlje v zgodovino. Med letoma 1936 in 1938 je angleški pionir znanstvene fantastike, družbeni reformator, biolog in zgodovinar H. G. Wells napisal več esejev in jih objavil v knjigi z zgovornim naslovom Svetovni možgani (World Brain). Wells ni opisoval fikcije, temveč svetovne možgane, o katerih ni dvomil, da jih bo človeštvo nekoč zgradilo. Videl jih je kot novo, prosto, verodostojno in trajno svetovno enciklopedijo, ki bo omogočila vsem ljudem sveta, da čim bolje izkoristijo informacijske vire, in kot taka prispevala k dosegu miru na svetu. Združiti vse informacije, vse podatke, ki jih človeštvo ustvarja na enem mestu. Ali ni to ravno tisto, kar Google v resnici počne, in razlog, zakaj se loteva tudi projektov, ki mu v doglednem času ne bodo prinesli zaslužka?

Zdravilo za izgubo spomina

Danes ve Google o »tebi« več kot tvoja mama. Če boš kdaj izgubil spomin, bo dovolj, če preletiš nadzorno ploščo svojega Googlovega računa. Pod pogojem, da se še spomniš imena in gesla za prijavo. Veliko boš izvedel o sebi. Kaj si iskal na spletu, kako pogosto si pošiljal pošto, katere kraje si obiskal, koliko naprav imaš, katere aplikacije so na njih, katere dokumente si oblikoval. Tam so tvoje fotografije. Na kratko, tam je vse tvoje življenje od dneva, ko si se odločil odpreti Googlov račun. V hipotetičnem primeru bolezenske izgube spomina je lahko Google zdravilo. Hkrati pa je strašljivo, kako globoko je Google s svojimi praktičnimi storitvami prodrl v življenje svojega uporabnika. Dovolj je strašljivo že brez vedenja, da Google podatke uporablja za oglaševanje, da jih analizirajo njegovi algoritmi umetne inteligence in da so vede ali nevede dostopni tudi službam, ki imajo drugačen pogled na namen »svetovnih možganov«. Google je hobotnica s toliko lovkami, kolikor ima uporabnikov. Z vsako je prisesan na enega, da iz njega lahko črpa podatke. Z njegovimi nosljivimi napravami, tudi ko bo uporabnik spal, s pametnimi domačimi napravami, tudi ko ga ne bo doma, in s sistemom Android v avtomobilu, tudi ko se ne bo vozil.

Kdor je prebral znanstvenofantastično trilogijo v štirih delih Hyperion ameriškega pisatelja Dana Simmonsa, mu bo jasna naslednja prispodoba. Avtor opisuje parazita v obliki križa (Cruciformas), ki se prisesa na človeško telo. Ko človek umre, obnovi njegovo telo in ga reinkarnira. Pri vsakem obujanju človek izgubi del spominov in mentalnih zmogljivosti. Parazite je ustvarila umetna inteligenca TechnoCore, ki so jo veliko let prej ustvarili ljudje, da bi ljudje živeli čim dlje, kajti njihovi možgani so bili prek parazita med seboj povezani v velik biološki računalnik, v katerem je umetna inteligenca živela. Google je tudi neke vrste parazit. Veliko nam da, da od nas dobi tisto, kar potrebuje oziroma želi. Če vam je to všeč, potem nosite svoj križ na prsih.

To ima ceno. Manj zasebnosti. Nobeno podjetje, storitev, izdelek pa ni večen. Je že prišel čas, da se obrnemo stran od Googla in uporabimo alternative.

Samo dve možnosti, a nobena idealna

Začnimo kar pri najbolj zahtevnem: znebiti se operacijskega sistema Android na mobilni napravi. Že tako so z njim lahko težave, nadgradnje so na voljo, ko jih ponudi izdelovalec naprave, če sploh, in ne takoj, ko so na voljo. Zahteva, da se prijavimo v napravo z Googlovim računom, preveč že nameščenih in nepotrebnih Googlovih aplikacij in aplikacij partnerskih izdelovalcev naprav in še kaj pa so drugi razlogi, da postane Googlova različica Androida nadležen in bi se jo radi znebili. Dolgo časa je bila najboljša alternativa mobilni sistem CyanogenMod, prosto kodno različico Androida brez Googlovega vpliva, vendar so projekt pred štirimi leti ukinili. Dolga roka Googla je dosegla svoje, zato imamo pravzaprav samo dve možnosti. Applov sistem iOS ali Huaweiev prosto kodni Android z uporabniškim vmesnikom EMUI. Ni nastal, ker bi Kitajci tako želeli, temveč zaradi ameriške blokade tega podjetja. Nista popolna, namesto Googla ima roko nad podatki Apple oziroma Huawei, vendar nudita neprimerno višjo raven zasebnosti.

Iskanje brez poosebljanja

Poleg Androida je Googlov iskalnik drugi informacijski vir, prek katerega Google pridobi največ podatkov. Uporabi jih, da uporabniku lahko prikaže njemu prilagojena, poosebljena oglasna sporočila. A to bi še sprejeli. Druga slabost tega početja je povezana z zapiranjem v informacijske milne mehurčke. Iskalnik predlaga, katero stran bi uporabnik obiskal glede na njegovo zgodovino spletnega iskanja, s tem ga omejuje na sorodne spletne strani in mu ne pokaže širše slike. Ker algoritem temu primerno tudi razvršča rezultate iskanja, vemo pa, da uporabnik redko pogleda kaj več kot le prvo stran iskalnika, marsikaj zanimivega uporabniku, ki išče bolj na splošno, prikrije.

Najbolj varno in zasebno alternativo predstavljata iskalnika DuckDuckGo in Qwant. Ker ne zbirata podatkov in ne poosebljata iskanja, vsi dobijo enake rezultate na enako iskalno povpraševanje. Bilo pa bi utopično pričakovati, da je iskanje enako kakovostno. Zato je tu še ena možnost. Storitev, ki jo najdemo na spletni strani www.startpage.com. Rezultati iskanja, ki nam jih storitev vrne, so Googlovi, vendar anonimni. Storitev deluje kot proxy strežnik, vmesnik, ki uporabnikovo iskanje posreduje Googlu, mu tega prikaže, Google pa ne dobi uporabnikovih podatkov.

Chromova tehnologija z več zasebnosti

Microsoftov iskalnik Edge sloni na isti tehnologiji kot Googlov brskalnik Chrome, vendar Google od njega ne pridobi vsakega spletnega naslova, ki ga je uporabnik obiskal, pa tudi ne drugih njegovih podatkov. Če smo še tako navdušeni na zmogljivostjo in varnostjo Googlovega iskalnika, ne moremo mimo njegove Ahilove pete. Skrb za uporabnikovo zasebnost. Ne glede na vse je Chrome Googlov otrok in z njim vedno povezan z močno popkovino. Če tehnologija ni pogoj, potem je na voljo še cela vrsta zmogljivih, varnih in zasebnih brskalnikov. Firefox, Brave, Safari in še kakšnega bi verjetno našli.

Najtežje se je znebiti Gmaila

Google je namreč uspelo odlično delo in je pristrigel krila vsakemu resnemu tekmecu na področju nudenja poštnih predalov elektronske pošte. A ni uničil vseh. Ako vam je varnost in zasebnost pomembna, potlej se začnite spogledovati s pošto Proton s šifriranjem sporočil na njihovi celotno poti. Strežniki storitve so v Švico, zato zanjo veljajo njihovi zakoni, edina težava je omejitev brezplačnega računa na 500 MB. Hkrati lahko z njegovim koledarjem zamenjate Googlove, čeprav imata v tem primeru na voljo še Microsoftovega.

Bolj sveži zemljevidi

Kot vse Googlove storitve tudi Google Maps vohuni za uporabniki. Google je najbolj vesel podatkov, ki jih dobi od uporabnikov, ki njegovo storitev redno uporabljajo na svojih mobilnih napravah. Storitev OpenStreetMap se zanaša na skupnost uporabnikov, da so zemljevidi čim bolj natančni, vsaka sprememba pa čim prej vnesena. Nima satelitskih slik, tudi uličnega pogleda ne, slabša pa je na področjih, kjer ni veliko njenih uporabnikov. V obliki mobilne aplikacije ima tudi sposobnost vodenja uporabnika (navigacije). Uporabniki Applovih in Huaweievih mobilnih naprav imajo medtem na voljo njune zemljevide.

Kakovost namesto količine

Medtem ko je Googlov Youtube največje skladišče videoposnetkov na spletu, ima Vimeo drugačen pristop. Je storitev, na kateri najdemo kakovostne in uporabne posnetke. Kratki filmi v HD-ločljivosti, dokumentarni in animirani filmi in podobno. Druga alternativa je Dailymotion.com, ki nudi podoben izbor posnetkov kot Youtube. Zanimiva je tudi kombinacija storitev Curiosity Stream in Nebula, ki prinaša veliko izobraževalnih vsebin, je pa plačljiva.

Shrambe v oblaku so, a nobena tako celovita

Čeprav prave alternative storitve Google Foto ni in bo marsikdo raje plačal za več prostora, kot da bi tvegal izgubo fotografij in video posnetkov, ima Google še največ tekmecev ravno na področju hrambe dokumentov v oblaku. Najbolj očitna, a ne nujno tudi najboljša alternativa so Microsoftova pisarniška orodja s pripadajočo shrambo OneDrive. Če gre brez pisarniških orodji, potem je izbor shramb večji. DropBox, Box in še nekatere.

Alternative so, zakaj se jih Google ne boji in brez »kazni« zbira podatke, zavaja in skriva nastavitve, s katerimi lahko omejimo njegovo početje. Razlog je silno preprost. Tekmeci so, vendar nepovezani, zato sama on lahko uporabniku nudi celovito in predvsem udobno storitev, zaradi katere težko odide drugam!

Naslovna fotografija: DepositPhotos

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
1 komentar

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja