Google Pixel Buds Pro 2: Zelo malo jim manjka do trona

Najnovejše Googlove popolnoma brezžične slušalke so skoraj brez napake in me od brezpogojnega priporočila loči le cena.

Niso seveda popolne in tudi ne najboljše, niti absolutno niti v svojem razredu, toda pridružujejo se vse bolj številčnim, ki nudijo skoraj vse. V zadnjem letu in pol, da zajamemo celotno 2023, so se mi enako dovršene zdele le še Sonyje WF-1000XM5. Prav tako bistveno manjše in udobnejše od prejšnjih iste linije in tudi od konkurenčnih, z odličnim zvokom in zmogljivim aktivnim dušenjem hrupa ter mnogimi drugimi lastnostmi, ki jih od takega pripomočka za tako ceno pričakujem. Technics AZ80 so podobno dobre, zvočno čisto malo zadaj, po sposobnostih z možnostjo hkratne povezave s tremi napravami (s kodekom AAC namesto LDAC) na enem področju celo spredaj, toda opazno večje in zoprno počasne pri »zaganjanju.« Medtem ko Samsungove Galaxy Buds3 Pro ne blestijo v ergonomiji (nerodne so za prijemanje ter jemanje iz škatlice), trajanju baterije in nudenju prave »večtočkovne« povezave (to znajo le z napravami iste znamke, še en primer Samsungovega zapiranja uporabnikov v točno določen ekosistem), sicer pa so zvočno in glede dušenja hrupa tam-tam z ostalimi omenjenimi.

Vsem tem je skupen tudi cenovni razred med 250 in 300 evri, zato je odločitev za ene od njih tudi stvar preferenc in ekosistema. Za Applovega bi lahko dodali v primerjavo še Airpods Pro 2, ki pa so na trgu že dve leti, in jih nisem imel priložnosti preizkusiti, kot tudi ne modelov Sennheiser ali Bose.

Pixel Buds Pro 2 so majhne in priročne, sicer dokaj visoke (globoke, kakor že to opišemo), in z zanimivim izrastkom, ki naj bi poskrbel, da se dobro zasidrajo, ko jih uporabnik vstavi in malo zasuče. Nisem čisto prepričan, da to zares deluje, a izpadale mi niso, ne vem pa, če bi tekel z njimi. So dokaj udobne ni jih ni problem uporabljati dlje časa. Fino je, da slušalkic ni treba obračati, ko jih vzameš iz škatlice. Lahko pa se zmotiš pri vstavljanju nazaj in misliš, da se bo pokrov zaprl, a se seveda ne. Vrh vsake od slušalkic je določne barve, pri testnih dokaj dolgočasne, a nevpadljive temno sive, so pa tudi druge, bolj žive opcije. To je hkrati površina za komande. Glasbo ustavljamo ali zaženemo, prestavimo pesem, spremenimo nastavitev dušenja hrupa ali prepuščanja zvoka (samo preklapljanje med enim in drugim, povsem izklopiti nadzor okolice je treba v aplikaciji), sprejmemo klic s klasičnimi trepljaji. Za spreminjanje glasnosti pa je treba podrsati v eno ali drugo smer. Vodoravno, ne gor ali dol kot pri slušalkah s peclji.

Škatlica je bela in se zanjo malce bojim, da bo počasi nabrala prakse ter barvne rise, sicer pa je pokončna in ne najbolj premišljeno oblikovana. Ne stoji namreč pokonci in še nekoliko težka je, omogoča pa poleg žičnega tudi brezžično polnjenje in ima vgrajen celo zvočnik za piskanje, če jo nekje pozabimo in jo želimo najti (prek sistema Poišči mojo napravo). Na njej je tudi tipka za sprožitev načina »parjenja,« kar vedno pozdravljam, saj je na tak način lažje kot ugibati, kaj na samih slušalkah moram držati in koliko časa.

Prijeten zvok, močno dušenje in izvrstna baterija

Za slušalke, ki stanejo blizu 250 evrov (v Sloveniji utegnejo celo preseči to mejo, a za zdaj jih še ni v prodaji), se seveda spodobi, da imajo vrhunski zvok. Pixel Buds Pro 2 so zelo blizu, verjetno jih od tega ideala loči zgolj podpora za kodek LDAC, saj od »naprednih« podpirajo le AAC. Kljub temu se slišijo zelo dobro, z dokaj udarnimi, a ne premočnimi basi, precej ostrine in detajli v višjih tonih (z boljšim kodekom bi jih bilo še malo več) in lepo uravnoteženostjo. Predvsem mi je všeč, da ni potrebe po poseganju v izenačevalnik, ker nikjer ni kakšne luknje ali pretiravanja, in da sem užival v vseh glasbenih zvrsteh, ne denimo samo v rokovski ali pop glasbi. Po spominu bi rekel, da so omenjene Sonyjeve zvočno nekoliko spredaj, z vsemi ostalimi iz drugega odstavka pa se te zlahka merijo. Poleg tega ni razlike med kakovostjo predvajanega pri vključenem ali izključenem aktivnem dušenju hrupa, kar se tudi pri nekaterih dogaja, saj so boljše z dušenjem. Na voljo je »prostorski« zvok (angl. Spatial Audio), vendar zgolj v aplikacijah, ki to podpirajo. Za glasbo v njem ne vidim smisla, je pa nekaj malega učinka v filmih na Netflixu, vendar še zdaleč ne toliko kot z zvočnimi razporejenimi v prostoru ali tudi napredno zvočno letvijo.

Slednje je pri najnovejših Googlovih slušalkah zelo dobro, a tudi malenkost zaostaja za najboljšimi. Uspešno sem sicer izničil bobnenje pralnega stroja, ropot udarnega kladiva, tudi zvon in bližnje cerkve, je pa bilo z izjemo tega okolje mirno. V že tako hrupnem imajo malce več težav, da izločijo vse, kakšna malenkost pride skozi, vendar so še vedno več kot dobre za ogled serije na vlaku, avtobusu in tudi letalu. Manjka dinamično prilagajanje dušenja in tudi možnost nastavljanja, kako močno naj bo. Lahko zgolj izbirate med tremi načini – aktivnim dušenjem, prepuščanjem (predvajanjem) zvoka iz okolice in izključenim poseganjem slušalk v to, kar slišite. Slušalke tudi lahko zaznavajo govor in takrat preklopijo na prepuščanje zunanje zvoka, kar je v redu tako za telefonske pogovore kot tudi takrat, ko nekdo pristopi k vam, da vam ni treba nujno vzeti čepka iz ušes, pa ga vseeno slišite. Seveda tudi omogočajo pogovarjanje z navideznim pomočnikom.  

Področje, kjer res blestijo, je trajanje baterije. Google navaja osem ur z aktivnim dušenjem hrupa in dvanajst ur brez. Lahko potrdim, da dve uri neprekinjenega poslušanja pri spodobni glasnosti in z vključenim dušenjem zahteva nekje med 25 in 30 odstotki baterijske zaloge, tako da je obljubljeno trajanje skoraj dosegljivo. A tudi če je šest do sedem ur, je to še vedno izvrsten rezultat, saj marsikatere z enako dobrim aktivnim odpravljanjem hrupa omagajo že po štirih urah. Glede na izvrstno avtonomijo, ni prave potrebe za dokaj veliko in težko polnilno škatlico, ki vsebuje še skoraj trikrat toliko baterijske zaloge. Toda, od viška menda ne boli glava.

Povezovanje z dvema napravama hkrati in preklapljanje med njima deluje brezhibno, le vklopiti je treba to možnost v aplikaciji. Prav tako se hitro »zaženejo,« kar omogoča mojo že ustaljeno taktiko, da jih vzamem iz škatlice, ko me nekdo pokliče, in se oglasim, ko so pripravljene. Aplikacija Pixel Buds je dokaj besedilno zasnovana, skoraj brez grafike, vendar omogoča vse bistveno, kar od nje pričakujem. Všeč mi je tudi, da slušalke ne preferirajo telefonov Pixel, tudi z ostalimi ponujajo enak nabor funkcionalnosti.

Konkurenca med vrhunskimi popolnoma brezžičnimi slušalkami v obliki čepkov je kar huda in kot rečeno, bi bile moja prva izbira Sony WF-1000XM5, a tudi Google Pixel Buds Pro 2 bi imel v finalnem krogu. Trenutno so cenovno poravnane, če bi bile ene bistveno cenejše, pa bi bila odločitev jasna.

HVALIMO:

• Dober, že v osnovi pravilno »preračunan« zvok
• Glasba se sliši enako ne glede na nastavitev dušenja ali prepuščanja zvoka
• Zgledno aktivno dušenje hrupa
• Dolgo trajanje baterije
• Uporabna aplikacija

GRAJAMO:

• Edini podprti naprednejši kodek za prenos zvoka je AAC
• Aktivno dušenje hrupa je zgolj statično in nenastavljivo
• Škatlica bi bila lahko manjša in lažja