Google Pixel 6: Kaj pomaga, če je še tako dober! (#video)

Odkar smo nazadnje testirali katerega od telefonov Pixel, je Google precej spreminjal in eksperimentiral s svojo strategijo. Štirici sta bili postavljeni ob bok iPhonom in podobnim na vrhu ter naj bi uvajali nove tehnologije (»radar« za prepoznavanje kretenj), petica je bila nato povsem neizstopajoča in vsaj na domačem, ameriškem trgu srednjerazredni model, Pixel 6 in še posebej 6 Pro pa naj bi znova konkurirala najboljšim, vendar jih tokrat tudi nekoliko spodkopavala s ceno. V državah, kjer sta na voljo po uradnih kanalih, ne prek različnih posrednikov, ki ju bistveno podražijo, osnovne šestice nikakor ne gre prehitro odpisati. Žal se eno dejstvo ni spremenilo – Google je s svojimi izdelki še naprej uradno prisoten zgolj v peščici držav.

Tradicionalno so bili modeli Pixel močni na dveh področjih. V fotografiji in pri programski opremi, saj so ponujali dokaj čisto androidno preobleko ter nekaj zanimivih Googlovih storitev pred ostalimi telefoni. Imeli pa so težave, ki jih drugod večinoma ne srečujemo. Pred leti smo testirali 2 XL, v katerega so vgrajevali problematične zaslone. Naš primerek je sicer deloval brez težav, vendar so bile barve prikaza precej daleč od pravilnih. To je v veliki meri veljalo tudi za naslednjo generacijo (Pixel 3), ki je imel tudi premajhno baterijo. Enako napako so še potencirali pri štirici, medtem ko se upravljanje s kretnjami in pogledi ni obneslo, te tehnologije potem niso več uporabili. Pixel 6 je tako dokaj konvencionalen pametni telefon, v dizajnu še najbolj izstopa s pasom za izboklino foto-video sklopa čez celotno širino hrbtišča, medtem ko bi ga s sprednje strani zlahka zamenjali za kakšen drug izdelek, »krasijo« ga še dokaj široki robovi okrog zaslona.

Manj kompromisov kot drugod?

Če je Google nekoč poskušal s kombinacijo manjšega (brez dodatne oznake) in večjega telefona (XL), sta zdaj podobno kot pri drugih proizvajalcih oba modela precej velika, Pro pa prinaša dodatne bombončke, kot so ob straneh ukrivljen zaslon s hitrejšim osveževanjem, teleobjektiv, boljša sprednja kamera in večja baterija. Vendar niti osnovna šestica ni ravno špartansko opremljena. Že ohišje je iz boljših materialov kot večina drugih predstavnikov tega cenovnega razreda. Ogrodje je namreč kovinsko, hrbtišče pa stekleno, se pa pozna manj dovršeno oblikovanje in tudi sam občutek v rokah ni povsem na nivoju telefonov višjega cenovnega razreda, a vseeno bistveno bolje od plastike. Poleg tega je telefon vodoodporen po standardu IP68. Izboklina za fotoaparat večinoma ne moti pri držanju telefona, na mizi pa se ta ne guga, kot se večina ostalih, ki imajo objektive na levem predelu hrbtišča. Bolj snovalcem zamerimo, da so pri 6,4-palčnem zaslonu izdelali večji telefon od mnogih z večjo diagonalo. Razlike niso drastične, vendar optimizacija mer res ni najboljša. Enako velja za maso, saj z več kot dvesto grami Pixel 6 dokaj težak.

Ena poglavitnih posebnosti je procesor Tensor, ki ga Google oglašuje kot rezultat lastnega razvoja, vendar to ne drži povsem. Zagotovo so delali na enotah za obdelavo signala s fotografskih tipal (ISP) in za umetno inteligenco, osnova pa je vendarle dokaj standardna, namreč eden od Samsungovih Exynosov. To potrjujejo številke v (sintetičnih) testih, ki so zelo podobne, malo nižje kot pri telefonih Galaxy S21. S tega vidika torej ne gre za povsem vrhunske, a več kot zadostne zmogljivosti, kar se pokaže tudi med uporabo. Telefon je ves čas deloval hitro, nekoliko nekonsistentno pa je bilo hlajenje. Občasno je bil kljub preklapljanju med različnimi aplikacijami povsem hladen, v drugih primerih pa se je precej segrel, vendar ni bilo splošnega pravila za eno ali drugo obnašanje. Testirali smo različico s 128 GB podatkovnega pomnilnika, kar utegne biti omejitev, vendar je tisto z 256 GB skoraj nemogoče najti, vsaj v Evropi. Delovnega pomnilnika je z 8 GB sicer povsem dovolj.

Zaslon OLED je tokrat lep in nima kakšnih težav z barvami, tudi podpora za visok dinamični razpon daje pričakovane rezultate denimo v Netflixu ali Youtubu. Osveževanje telefon lahko poviša na 90 Hz, zaradi česar se časovnice v družabnih omrežjih ali spletne strani premikajo z manj zatikanja, tudi bolj gladko igralno izkušnjo dobite, za varčevanje z baterijo pa se ob bolj statični vsebini osveževanje spusti nazaj na klasičnih 60 Hz, ne pa tudi nižje, kot zmorejo zasloni vrste LTPO. Konkurenca za podobno ceno ponuja še bolj barvite zaslone s 120-herčnim osveževanjem, vendar bi razliko večina opazila zgolj ob neposredni primerjavi, in nanjo kmalu spet hitro pozabila. Precej bolj bi se res želel manjših robov in pa hitrejšega čitalnika prstnih odtisov, vgrajenega pod steklo. Tega so resda s programskimi posodobitvami precej pohitrili, a še vedno je pogosto treba zadržati prst na njem, medtem ko je marsikje druge dovolj zgolj dotik. Prav tako me niso navdušili dokaj tihi zvočniki.

Še naprej vrhunski, a zdaj podoben ostalim

Fotografije se še vedno lahko po kakovosti kosajo s katerimi koli, dokler ostajamo na polju mobilniške fotografije. To je ena od dveh glavnih ugotovitev tokratnega testiranja, a druga je za Google malce manj spodbudna. V času, ko Pixlov nismo videli od blizu, je namreč njegova fotografska prednost pred drugimi znamkami pretežno skopnela. Ostajati še naprej v vrhu je v bistvu zelo pohvalno za izdelek, ki je cenovno v (današnjem) srednjem razredu (čeravno je dražji Pro v osnovi enak, zgolj dodaja teleobjektiv), toda izkazovati malo napredka in celo še estetiko prilagajati ostalim, namesto, da bi se dogajalo ravno obratno, ni najboljši signal. Objektiva na zadnji strani sta sicer dva, glavni s 50-milijonskim tipalom, toda fotografije so v vsakem primeru 12,5-milijonske, in ultraširokokotni s precej bolj konvencionalnim 12-milijonskim tipalom. Teleobjektiva ni, zum je zgolj digitalni.

Še vedno so algoritmi za HDR odlični, saj je dinamični razpon večinoma nekje na ravni bistveno dražjih konkurentov ali celo boljši, so pa tudi primeri, ko telefon kaj presvetli, čemur se sicer običajno poskuša izogibati z nekoliko temnejšimi nastavitvami osvetljevanja, kar so Pixli počeli že tradicionalno. Zanimiv pri osvetlitvi je dodaten drsnik, ki vpliva na to, koliko so temni ali svetli najbolj senčni (temni) predeli motiva, zelo malo pa na osvetlitev celotne fotografije. Glede na to, da Pixel ne ponuja klasičnega načina z ročnimi nastavitvami, je ta drsnik dobra pridobitev za tiste, ki bi se radi igrali z umetniškimi učinki. Barve so bolj naravne kot pri marsikaterem drugem telefonu ali pa vsaj niso pretirane zaradi t. i. umetne inteligence oz. prepoznave motivov, ki zagotovo v ozadju deluje, a ni kakšnega »stikala« zanjo.

V nočnih posnetkih je prav tako lahko še vedno za pol koraka pred drugimi, a so tudi tu primeri, ko je pol koraka zadaj, z za odtenek manj izrazitimi detajli in poskusom iz noči narediti dan, namesto ohranjanja črnine, kjer je to potrebno (ker je pač tema). Pri dnevnih fotografijah je opaznega več ostrenja objektov, kar že leta počnejo mnogi proizvajalci, pri Googlu pa je bilo tega nekoč bistveno manj. Tako se zdaj Pixlove fotografije od drugih razlikujejo pretežno po osvetlitvi, barvah in dinamiki, splošna estetika pa se je precej približala ostalim.

Ena prejšnjih prednosti je bil digitalni zum »Super Res Zoom,« ki je poniknil neznano kam. Glede na obilico pik na glavnem tipalu bi pričakovali dobre rezultate vsaj pri dvakratni povečavi, a se že pri tej vidi, da gre za povsem digitalno, medtem ko nekateri konkurenti dejansko znajo izkoristiti presežek pik za pameten izrez. Prav tako je bil pred leti jasno pred drugimi glede portretnega načina, kar je lahko še vedno. Noče ga vedno vključiti, češ da ne najde pravega motiva, a kadar ga, je izris zelo lep, redko se zmoti pri kakšnih laseh ali prehodih.

Ultraširoki pogled je, pričakovano, manj impresiven. Kot pri večini se pozna padec kakovosti proti robovom, pohvalno pa je, da barvno in v ostalih karakteristikah fotografij ni bistvenih odstopanj v primerjavi z glavnim objektivom, če seveda zanemarimo slabše detajle. Goriščnica je manj široka kot pri marsikaterem konkurentu, kar marsikomu najbrž ne bo všeč, osebno pa mi je, kajti preširoki koti mi niso najbolj po godu. Sprednja kamera je prav tako dokaj standardna, zlahka bi jo ravrstili v kategorijo »nič posebnega«.

Če povzamem – Pixel 6 je je fotografsko še vedno izvrsten in lastniki bodo z rezultati nedvomno zadovoljni, ni pa to več tako močan argument za nakup kot je bil pred tremi ali štirimi leti. V cenovnem razredu, kjer nastopa ta model, še nekako, v višjem, kjer je model Pro, pa težko.

Povsod plusi in minusi

V videu Pixel nikoli ni bil v vrhu in tudi zdaj ni. Slika 4K (s kar precej izreza) sicer ni slaba, tudi umirjanje je spodobno, vendar določeni telefoni (iz višjega cenovnega razreda) nesporno snemajo bolje. Tudi tu bi si želel malo manj ostrenja. In prav tako se pozna dokaj majhna razlika v goriščnici med ultraširokokotnim in glavnim objektivom, je pa me njima ob pozornem ogledu kar konkretna razlika v kakovosti. Prav tako, če gremo v (digitalni) zum.

Polje baterije in polnjenja je v pretežni meri prežeto z dobrimi novicami. Nekaj več kot 4600 mAh je več kot dovolj zaloge za cel dan, tudi za kaj več. Na voljo je brezžično polnjenje, žal pa je žično dokaj počasno, in napajalnik ni priložen.  

Googlov Android z leti dobiva vizualne predelave, ali je zaradi tega lepši, je stvar osebnega okusa. Osebno mi je bila katera od prejšnjih, bolj minimalističnih izdaj bolj všeč. Vedno pa ostajajo neodstranljiva iskalna vrstica na osnovnem zaslonu, časovnica z Googlovimi novicami na levo, hiter dostop do glasovnega pomočnika in še nekatere druge izpostavitve storitev tega podjetja. Kdor intenzivno živi v ekosistemu velikega G ali res ne prenaša androidnih preoblek drugih proizvajalcev, čeprav so te bistveno manj nadležne kot pred leti, bo verjetno s Pixlom zelo zadovoljen. Kdor pa bi morda rad umaknil zgolj tisto iskalno vrstico ali vremensko-časovni pripomoček z domačega zaslona, ter tja postavil kaj drugega, pa bo verjetno izustil kakšno kletvico. Google napoveduje posodobitev na tri naslednje generacije Androida in štiri leta varnostnih popravkov, kar je manj od Samsungovih obljub.