Google in Facebook potrebujeta svet, kaj pa svet njiju?
Marjan Kodelja 21. junija 2019 ob 06:09

Podatkovna ekonomija, ki jo igrata zahodna internetna šampiona, je neizprosna. Zahteva rast in raznolikost podatkovnega toka, zato je jasno, zakaj bi rada omrežila čisto vsakega Zemljana. To pa ne bo preprosto, sploh če bosta na svet gledala z ameriškimi očmi in apetiti. Če smo se zahodnjaki pripravljeni za njune storitve popolnoma razkriti, ne pomeni, da ves svet misli tako.

Razvoj globalnih internetnih podjetij vedno poteka po istem kopitu. Najprej jih je cel kup, ki med seboj neizprosno tekmujejo, čez leta pa imajo tekmece zgolj na papirju. Kdo pa je tekmec Googlu ali Facebooku? Saj so še drugi iskalniki, pa tudi druga družbena omrežja, a ve se, kaj uporabljamo. Na pametnih telefonih pa je stvar še banalnejša. Bodisi je sistem Android, kjer so Googlove aplikacije in storitve nujen del, aplikacija za Facebook pa tovarniško nameščena,- na kar nimamo čisto nobenega vpliva -, ali pa sistem iOS, na katerega se omenjena želita na vse pretega zriniti. Pri tem pa poskušata vse mogoče, zato ni presenečenje, da ju je zgodaj letos Apple kratkotrajno “kaznoval”, ker sta kršila pravila distribucije aplikacij. A kljub temu veliko uporabnikov iphonov uporablja vsaj Googlovo pošto, zemljevide ter iskalnik, brez Facebooka in Instagrama pa tudi na teh telefonih ne gre.

Stanje, ki gre obema na roke. Apple se sicer sem ter tja razburi zaradi agresivnosti obeh pri pridobivanju podatkov uporabnikov, v resnici pa kaj dosti ne naredi. Alternative so, od Applovega lastnega brskalnika Safari, zemljevidov ter Microsoftovega iskalnika in to je zanj dovolj. Tretjega mobilnega okolja (ekosistema) pa ni oziroma je bil, a je neslavno propadel, to dejstvo pa nekateri uporabljajo kot argument, da bo svet za vedno dvopolen. Pozabljajo pa na pomembno podrobnost, vsaj nam se zdi pomembna. Microsoft je ciljaj na najbolj zmogljive naprave, ne pa na cenejše, ki si jih lahko kupijo prebivalci revnih predelov planeta, poskusi drugih pa so bili že na začetku obsojeni na propad, ker niso imeli ne časa in ne potrebnih virov. Naivno so pričakovali, leti predvsem na telefone s sistemom Firefox, da bomo obračali hrbet Androidu in iOSu zaradi nečesa nepreizkušenega. Škoda, da je industrija zavrgla sistem za pametne telefone Symbian, ki je bil v določenem trenutku konkretno tako pred iOSom, kot tudi Androidom. Še en dokaz, da v tehnološki industriji ne preživijo vedno le najboljši.

Prepričani pa smo, da se zgodovina ne bo ponovila, če se bodo razvoja tretjega okolja lotila Kitajska tehnološka podjetja. Na razpolago imajo ogromen domači trg, kjer že zdaj na telefonih teče sistem Android brez kančka Googla ali Facebooka, ta pa lahko postane izhodišče za naskok na druge velike trge. Indijski, Ruski, polovici južnoameriške ter politični eliti večine držav Afrike, bi bilo popolnoma vseeno, katere telefoni prebivalstvo kupuje, oziroma bi se jim celo dobro zdelo, če v njih ne bi bilo nič ameriškega. Govorimo o večini svetovnega prebivalstva in njihovih podatkov, ki bi ostali za zahodna podjetja podatkovne industrije izven dosega. Česar si gotovo ne želijo!

Kitajska družbena ureditev, pomanjkanje svobodo, cenzura interneta nam morda ni všeč, a ne moremo spregledati, da imajo Kitajci alternativo za vse. Imajo svoj iskalnik, svoj Facebook, svoj Twitter, svoje spletne trgovine in svoje plačilne storitve. Kitajski turisti se nam ne prilagajajo, temveč je obrtno. Tudi pri nas vse več trgovcev uvaja plačilni sistem Alipay, ker kitajski turisti nimajo zahodnih plačilnih kartic ali internetnih plačilnih storitev. Zaradi tega si pravzaprav želimo, da bi Kitajci zares naredili svoje mobilno okolje. Upanje, da bi se tega lotila Evropa, smo že davno izgubili. Ne potrebujemo ga, ker bi bila obstoječa slaba, temveč ker se počutita neuničljiva, nezmotljiva in nezamenljiva in zato nujno potrebujeta enakovrednega tekmeca. Čim boljšega seveda, čeprav bi bil dobrodošel tudi malo slabši, a sposoben prepričati milijardo uporabnikov, da ga uporablja. Drugače se nam ne piše nič dobrega. Zametke namreč vidimo že zdaj. Nobene ekonomske logike razen pohlepa ni, da iphone tostran Atlantika stane krepko prek tisočaka ter vsaj dva več kot onstran ali da Google še sam skoraj ne ve, čemu potrebuje toliko mojih podatkov.

Pravzaprav potrebujemo raznolikost in nekaj novega, sposobnega dokazati, da je udobje, uporabniška izkušnja in umetna inteligenca mogoča tudi brez vdora v zasebnost prav vsakega uporabnika pametnega telefona. Predvsem pa je konkurenca nujna, da tehnologije ne bodo korenček, ki ga bo lahko nekdo nekaterim dajal, drugim pa ne. Morda je tudi že čas, da pobegnemo iz svojega informacijskega mehurčka, v katera sta nas zaprla Google in Facebook ter nam hkrati vsilila ameriški pogled na lepoto ter njihovo moralo in etiko. Morda je že čas za sistem, ki bo dober a manj zaprt kot iOS in manj vsiljiv od Androida. Ali bo to Huaweiev mobilni operacijski sistem, pa bo pokazal čas.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja