Garminove ure so večinoma osredotočene na športno aktivnost, jim je pa proizvajalec že pred časom začel dodajati »pametne« funkcije. Z linijo Venu pa je lani še konkretneje vstopil na to področje, saj je s prvim (istoimenskim) modelom z zaslonom OLED poskušal neposredno konkurirati Huaweijevim, Samsungovim in ostalim nosljivim napravam, pri katerih je skoraj enako kot to, kaj ura zmore, pomemben njen izgled. Zdaj pa je ameriški proizvajalec poslal v trgovine še cenejšo izvedbo Venu SQ z zaslonom LCD in (zaobljeno) kvadratno obliko. Zanimalo nas je seveda, ali so kompromisi za dosego nižje cene pravi.
Res so ure, kot sta Huawei Watch GT 2 Pro in Samsung Galaxy Watch 3, po dizajnu in materialih že zelo blizu temu, kar bi za podobno ceno kupili pri Švicarjih, primerne tudi za nošenje na poslovnih sestankih ali na kulturnih prireditvah, toda za nekatera zapestja so preprosto prevelike. Zanje je prava izbira Venu SQ. Ura je dokaj majhna in res prijetna, uporabnik komaj ve, da jo ima na roki. Mogoče ne deluje tako premijsko, čeravno so z aluminijastim okvirjem okrog zaslona (ki ni luneta) poskušali ustvariti tak vtis. Vseeno je dokaj očitno, da je zadeva plastična in da nima enake mase kot omenjeni, a z vidika udobja bi jo vsekakor imel raje. In če bi izbral eno od bolj zadržanih barvnih kombinacij (te so malo odvisne od tega, ali kupiš osnovno ali muzikalično izvedbo), bi jo brez zadržkov nosil za kakršno koli priložnost.
Pri Garminu nista nič neobičajnega dve različici ure – osnova in s podporo za predvajanje glasbe. Tako je tudi pri Venu SQ, testiral pa sem 50 evrov dražjo izvedbo Music Edition. Ta ima 3,6 GB podatkovnega pomnilnika, kamor je mogoče prenesti oz. shraniti pesmi, ki jih nato poslušaš prek slušalk bluetooth. S pomočjo programa Connect IQ Music lahko glasbo pretočiš z računalnika ali pa si jo neposredno, kadar je ura povezana v Wi-Fi, preneseš z ene od treh podprtih storitev. To so Amazon Music, Deezer in Spotify. V Sloveniji prideta v poštev drugi dve, seveda pa je treba biti naročnik, da lahko izkoristiš to možnost in potem poslušaš tudi med vadbo, ko na uri nimaš povezave v internet. Poskusil sem s svojo glasbo in slušalkami Galaxy Buds+ in razen rahlo nerodnega uporabniškega vmesnika (na majhnem zaslonu) nimam pripomb čez delovanje. Komur je glasba med tekom ali kakšno drugo dejavnostjo pomembna, se mu vsekakor splača odšteti tistih 50 evrov več. Osebno pa te zmožnosti ne bi nikoli uporabil (tudi na moji siceršnji uri ostaja neizkoriščena), zato bi pač izbral cenejšo izvedbo. Je kar v redu, da obstaja možnost izbire, malo pa je škoda, da so na to vezane barvne kombinacije in da kasneje v življenjski dobi ur nimajo vse različice enake obravnave v akcijskih ponudbah.
Največja razlika je torej v zaslonu in težko je bi trdil, da se ne pozna. Sam po sebi ni napačen. Ima diagonalo 1,3 palca, kar je primerljivo z drugimi, a vseeno se zdi malo manjši. Pri uporabniškem vmesniku so se potrudili za čim več uporabe barv in animacije, vseeno pa se pozna, da barvne niso enako živahne, kontrasti tako prepričljivi in da je ločljivost nekoliko nižja. Še vedno pri prikazu napredek v primerjavi z reflektivnimi zasloni večine športnih ur, toda v primerjavi z OLED-i korak nazaj, še posebej glede porabe baterije pri stalnem prikazu časa (ali podatkov med vadbo). Vidnost na soncu je kljub vsemu presenetljivo dobra, pa tudi takrat, ko zaslon zmanjša svetilnost za varčevanje z energijo, se nanj večinoma še vedno vidi. Uporabnik se sicer lahko odloči, ali naj se zaslon izklaplja ali naj ves čas prikazuje (poenostavljeno) številčnico. Običajno slednje pri urah z zasloni OLED za približno polovico skrajša avtonomijo baterije. Tu pa je razlika še bolj drastična, kajti LCD ima enotno osvetlitev, ki se samo zmanjša. Če se sprijazniš s tem, da moraš dvigniti roko, preden se na zaslonu kaj prikaže, lahko baterija dokaj brez težav (in vmesnega mučenja s spremljanjem vadbe) zdrži en teden, v nasprotnem primeru pa boš težko dosegel tri dni uporabe med polnjenjema. Zanj pri Garminu niso spreminjali ničesar, znova so uporabili enak ovalni priključek kot ga že poznamo od drugih ur in zapestnic. Polnilnika pa ni v škatli, zgolj kabel.
Za športne namene je to dokaj običajen garmin. Na voljo je kopica športov, pri vsakem je mogoče določati, katere informacije se prikazujejo na enem od treh zaslonov, med katerimi se je mogoče s potegom prsta pomikati med vadbo. Prav tako se da izbrati, iz katerih satelitskih sistemov naj ura pridobiva podatke o lokaciji. Lahko je to samo GPS, lahko pa zraven tudi Galileo ali Glonass. Ura lahko vibrira ob vnaprej določenih dosežkih, lahko samodejno ustavlja merjenje, ko se ustavimo (denimo pri kolesarjenju), ali pa ne (med hojo). Možno je nalagati programe za vadbo ali sproti ustvarjati nove. Podatkov je kar precej in so v aplikaciji Connect lepo prikazani, številčno in z grafikoni, manjkajo pa nekatere napredne možnosti in zmogljivejših športnih ur, kjer se da še bolj natančno spremljati posamezne odseke in določene podatke, ki zanimajo resnejše športnike. Za svojo ciljno skupino Venu SQ pove povsem dovolj. Več kot konkurenca iz pametnih logov, pa tudi omogoča izvažanje podatkov v priljubljene storitve, kot je Strava, povezovanje zunanjih merilnikov in tipal (kadence, srčnega utripa, itd) ter nameščanje dodatnih športnih aplikacij, če komu privzeta Garminova ni najbolj po godu. Glede na ostale ure in zapestnice, ki jih premorem, je tudi izmerjeno dovolj natančno, edino podatku o srčnem utripu ne bi najbolj zaupal, ker se mi je zdel prenizek, kljub temu, da sem imel uro pripeto kar tesno okrog zapestja. Toda podobno obnašanje sem občasno opazil že pri zapestnici Vivosport, ki jo pogosto uporabljam med rekreacijo. Poleg srčnega utripa ura meri tudi raven kisika v krvi, kar je zdaj moderno. Le da to označujejo kot pulzni oksimeter, ne kot SpO2.
Tudi pri spremljanju vadbe je, žal, problem baterija. Ne za običajne dnevne tekaške podvige, pohode ali kolesarske ture do treh ur. Za take namene zdrži brez težav. Nekje štiri ure pa so glede na porabo (nisem opravil tako dolge rekreacije) že na limitu tega, kar ura z vključenim pridobivanjem pozicije iz satelitov in zaslonom, zdrži z enim polnjenjem. Seveda z izklapljanjem zaslona več, tako da bi najbrž zmogla tudi kakšno hribovsko odpravo ali smučarski dan. V vsakem primeru pa je primerna za uporabnike s krajšimi vadbami, medtem ko resnejši športniki tako ali tako vedo, kakšne ure so prave zanje.
Na pametni strani je seveda na voljo prikazovanje obvestil s telefona. Ta funkcionalnost deluje brez težav in tudi do teh sporočil uporabnik pride hitro, zgolj s potegom od spodnjega roba zaslona navzgor. Grafično pa bi se dalo pri tem prikazu še kaj izboljšati. Odgovarjati se da z vnaprej nastavljenimi povedmi, npr. Ne morem, sem na sestanku. Vendar zgolj, če je ura povezana z androidnim telefonom. Ura prikaže klic, se pa z njo ni mogoče pogovarjati, ker nima vgrajenih mikrofonov in zvočnika. Na voljo je še prikaz vremenskih informacij, vendar se je do njega treba prebiti skozi izbirnike. V trgovini Connect IQ pa je poleg aplikacij solidna zbirka številčnic in nekatere je mogoče še prilagajati po svoje, tako da ura prikazuje točno tiste podatke, ki jih uporabnik želi. Kar pogrešam pri kakšni drugi, sicer bolj prestižni uri.
Med dokaj velikimi pametno-športnimi urami je Garminova Venu SQ prava osvežitev. Je prijetna, lahka in udobna, omogoča veliko in ni predraga. Čeprav tudi zelo ugodna ne. Želel bi si lepšega zaslona in večje baterije, a potem bi verjetno dobil lanski Venu.
HVALIMO:
- Manjša od mnogih drugih konkurent in zato zelo udobna na zapestju
- Zna veliko tako na športnem kot na pametnem področju
- Možnost nameščanja aplikacij
- Veliko nastavitev in ves čas vključen zaslon med beleženjem vadbe
- Dosti podatkov o dejavnosti
- Podpora za tri naročniške glasbene storitve
GRAJAMO:
- (Pre)majhna baterija
- Zaslon LCD v vseh vidikih zaostaja za OLED-i
- Preveč plastično ohišje
- Barvne kombinacije so različne za osnovno in glasbeno izvedbo
- Garmin vztraja pri nepriročnem in na dolgi rok nezanesljivem načinu polnjenja
Brez komentarjev