Furs in operaterji bi morali na tečaj prijaznega komuniciranja z uporabniki
Matjaž Ropret 23. aprila 2020 ob 06:54

Institucijam in podjetjem se je dovoljeno izmikati in ignorirati vsa pravila, kakšen bi moral biti odnos do uporabnika, mi pa smo za nepozornost ali nerazumevanje takoj kaznovani. Včasih samo s tem, da plačujemo kakšno storitev po nepotrebnem, drugič pa lahko kar s kaznijo ali celo izvršbo. Izpostavil bom primera, ki sem ju srečal nedavno, so pa še drugi podobno neprijazni »subjekti«.

Ena najbolj očitno vzvišenih institucij je Finančna uprava (Furs), po domače davkarija. Ta se vedno obnaša, kot da mora državljan do potankosti poznati vse zakone in predpise ter znati izračunati vse dajatve, ki jih mora plačati, čeravno niti njihovi svetovalci občasno ne vedo vsega, kar jih neuki davčni zavezanci sprašujemo. Tipičen primer nepomoči je izračanavanje akontacije dohodnine in njenega »poračuna« za samostojne podjetnike. Pa bi Fursu implementacija dodatne alineje na letnem obračunu in uvedba pošiljanja e-poštnih sporočil vzela največ pol ure časa. Ko s. p. odda letni obračun, mu sistem na osnovi prihodkov (te številke podjetnik vnese sam) in vplačil v prejšnjem letu (kar sistem celo pridobi samodejno) izračuna nov znesek akontacije, ki jo mora plačevati naslednjih 12 mesecev. Ne pove pa mu, koliko mora doplačati za nazaj. V e-davkih sicer obstaja vpogled v svojo »kartico« in iz tega se da razbrati, kakšen znesek je še treba plačati poleg novo izračunane akontacije. Toda to bi lahko že v tistem obračunu pisalo zraven. Samo vzeli bi vse te podatke, v ozadju preračunali in zapisali kot novo postavko. In tistega, ki ne bi plačal do roka, bi lahko prijazno opozorili, naj to stori. Formalno opozorilo v e-davkih, kamor ljudje ne vstopajo prav pogosto, večinoma enkrat na mesec, da preverijo zneske za socialne prispevke, se da spregledati, vmes pa Furs lahko že začne rubež. Skratka, dalo bi se precej prijazneje, pa sploh ne bi bilo treba nikomur nič migniti, vse bi bilo lahko avtomatizirano.

Telekomunikacijski operaterji so prav tako primer kapitalistov, ki vedno na vse mogoče načine poskušajo nekaj prodati, kadar bi bila za naročnika novejša ponudba bolj ugodna, pa so modro (morda bi kdo rekel nesramno) tiho. Taka zgodba je opcija za 1 GB dodatnega prenosa podatkov pri A1, ki je bila na računu še dolgo potem, ko je dotični operater prešel na pakete z več deset vključenimi gigabajti. Res je, da bi se lahko uporabnik sam pobrigal, da bi izključil tisto opcijo, a po drugi strani bi ga na nesmiselnost njenega nadaljnjega plačevanja lahko opozoril tudi operater. Ta se izgovarja, da mu niso vsi uporabniki dali privoljenja za uporabo osebnih podatkov po GDPR, zaradi česar naj bi bil v prekršku, če bi pošiljal sms-e ali e-pošto s takimi predlogi. Močno sicer dvomim, da bi podjetje kdo prijavil zaradi kršenja GDPR, tudi če bi posumil na možnost česa takega (za operaterja tako ali tako vemo, da ima vse podatke o nas), kadar bi mu namesto še ene »akcije« poslal sporočilo o optimizaciji mesečnega računa. Očitno A1 ne počne enako, kot večina drugih operaterjev, ki vse naročnike privzeto vpišejo v vse baze podatkov in se morajo sami izpisati, če ne želijo dobivati sporočil. Seveda pa to ne pomeni, da so drugi operaterji kaj boljši glede predlaganja nižjega računa naročniku. Zakaj bi bili? Če sem malo ciničen, res lahko rečem, naj ljudje sami gledajo na to, kaj plačujejo. Vseeno pa ne bi bilo nič narobe, če bi ponudniki opozarjali na res v nebo vpijoče zadeve, kot je omenjena podatkovna opcija v letu 2020. In če je GDPR res problem, bi lahko kdo dal kakšno pobudo za spremembo teh pravil.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Še bolj pa bi bilo primerno, če bi sporočili, da določena storitev prehaja iz testnega obdobja v plačljivo. Tudi tu je grešnik isti, pa najbrž še kakšen drug. Posameznik se prijavi za poskus določene (nove) storitve, denimo pretočne glasbe ali videa, mogoče nekje dobi promocijsko kodo ali mu celo operater ob sklenitvi naročnine »podari« denimo tri mesece ali pol leta brezplačne uporabe. Toda potem človek tudi pozabi, kdaj se je to obdobje začelo, mogoče niti ne najde, kje se naročnina prekine, in potiho začne teči zaračunavanje. Preden naročnik to postavko odkrije na računu, pa lahko mine tudi nekaj mesecev. In vmes imajo dodatne prihodke tako operater kot zunanji ponudniki. Zmaga za vse vpletene, razen za enega. Tistega, ki lahko le upa, da ne bo vedno znova poraženec.

Naslovna fotografija: Deposit Photos

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja