Fujifilm XF10: Brez prave konkurence
Alan Orlič 3. oktobra 2018 ob 12:31

V starih, dobrih in lepih analognih časih si imel kot fotograf na voljo kar nekaj odličnih žepnih »trotlc«, ki so se ponašale z zvenečimi imeni in so jih radi uporabljali tudi profesionalci. Digitalni svet je nekatera od starih zvenečih imen potisnil v zgodovino, druge na rob, tretja še vedno brcajo. Za razliko od analognih klasik so digitalne škatlice dobile čudovito število različnih oblik in velikosti, a za v žep so bili rezervirani predvsem mlinčki z najmanjšimi tipali. Dolgo časa smo morali čakati, da sta na sceno najprej prišla Ricoh GR in takoj za njim še Nikon Coolpix A, še malo dlje na Fujifilm X70, ki je zadevo dvignil še stopničko višje. A s tem tudi ceno, zaradi katere je pri marsikom izpuhtela želja po nakupu.

 

Preden se začnejo vsesplošni protesti in vstaje na temo »Kaj pa vsi fotoaparati z enopalčnim tipalom, ki gredo v žep?«  Nekako ne spadajo v kategorijo Contaxov T, Minoxov 35 ali Olympusovih XA in myu izvedenk, ki so fotoreporterjem delali družbo. Obenem imajo še eno težavo, objektiv, ki se izvleče iz fotoaparata. S tem načeloma ni nič narobe, a vsako odpiranje in zapiranje objektiva zna v sam fotoaparat povleči tudi kakšen mikronski košček prahu, ki se slej kot prej znajde na tipalu. Edina rešitev – servis. Verjemite, v treh poskusih z različnimi proizvajalci, trikrat na servisu. Fujifilm je to rešil že pri X100 in takisto pri X70, objektiv se premika le toliko, kolikor potrebuje za spreminjanje goriščnice, nobenega postavljanja v začetno lego iz samega fotoaparata ali vračanja vanj. Od tu lahko sedaj končno skočimo na novinca XF10, ki je vse te lastnosti prevzel in za nameček že v štartu poskrbel za konkurenčno ceno – 500 evrov.

Za obliko, ki je neposredno vzeta od X70, kateremu pravzaprav težko rečemo predhodnik, se skriva 24-milijonsko tipalo velikosti APS-C in že znani objektiv 18,5 mm f2,8, kar je preračunano na polni format 28 mm v klasiki. Rahlo odebeljen desni del, držalo za palec na zadnji strani ter cel kup gumbov vključno z veselo paličico, le razvedrilne igre še manjkajo za nameček. Za razliko od X70 je po nastavitvah XF10 veliko bolj podoben X-A5 oziroma X-T100, se pravi klasični izbirnik PASM z množico scenskih nastavitev. Kolešček s časi je rezerviran za dražje modele oziroma za nostalgike. Malo moti, da so določene izbire nelogično na voljo na tipki drive, tudi preklop v snemanje videa, saj zanj ni namenske (rdeče) tipke, ki bi delovala v katerem koli načinu.

Prav tako manjka obroč za ročno nastavitev zaslonke, a bolj kot to pogrešamo vrtljiv zaslon. Slednji je pri žepnih fotoaparatih tako rekoč nepogrešljiv, saj omogoča preprosto fotografiranje iz kotov, zaradi katerih bi drugače morali ležati na tleh ali vsaj izvajati joga gibe, za katero večina ni niti približno dovolj gibčna. Dodajmo še eno izgubo, ni nosilca za izmenljivo bliskavico, vgrajena pa daje svetlobo samo naravnost. Tako se ne da fotografirati z odbojem. Omenjeni priključek še najmanj pogrešamo, a vseeno, zna priti prav.

S tarnanjem smo zaključili, sedaj pa k lepšemu delu. Kljub povečanemu številu pik se novo tipalo zelo dobro obnese, ISO-občutljivost je v načinu RAW na 12800, medtem ko je v JPEG ostala enaka, 51200. Zanimivo, da Fujifilm raje sam poskrbi za odstranjevanje šuma, kot da bi to prepustil zunanjemu programu. Obenem so to dejavnost izboljšali, saj ima pri isti občutljivosti vidno manj šuma, kot X70. Tudi barve so v primerjavi s slednjim manj močne, kar pozdravljam, saj je lažje dodati, kot odvzeti. Šest posnetkov na sekundo ni veliko, a dovolj za kakšno manjšo akcijo, recimo lovljenje metanja riža po mladoporočencih. Točke za ostrenje so razporejene po celem tipalu, 35 sredinskih pa je križnih oziroma uporabljajo fazno detekcijo, ki izboljša ostrenje predvsem v slabih svetlobnih pogojih. Vseeno aparat skoraj obvezno naredi cel krog z ostrenjem, preveri vse od enega konca do drugega, preden se nazadnje le odloči, na kaj bo izostril. Včasih pa niti to ne pomaga, ampak potem je rešitev enostavna – preklop na ročno ostrenje z enim pritiskom na dotikabilni zaslon in potem lovljenje ostrine v izseku motiva, ki ga aparat ponudi. Posnetki so večinoma dobri in prednost pred »enopalčniki« se pozna, toda dinamika vseeno dela aparatu težave. Če se kje pojavi kakšen močan vir svetlobe, bo tam fotografija zelo verjetno presvetljena, ali pa bo na njej precej temine, če »avtomatika« toliko zapre in podosvetli, da se prežganosti izogne. Zaloge za popravljanje iz raw-ja je veliko, vseeno pa marsikateri aparat v tem cenovnem razredu tudi neposredno v jpg zapiše posnetke z večjim dinamičnim razponom.

Video je že od nekdaj področje, kjer Fujifilm ne blesti in tudi tu je tako. Polni HD način s 60 posnetki na sekundo je za današnje čase že rahlo premalo, čeprav ogromna večina več niti ne potrebuje. Na voljo je tudi snemanje 4K, a le s 15 posnetki na sekundo, z njimi si ne boste prav veliko pomagali. Razen za kakšne izseke ali krajše animacije. Povezljivost s telefonom deluje, le malo je treba prositi. Po navadi se napravi ne povežeta v prvo, toda ko se, je prenašanje fotografij na mobilnik enostavno.

Kakorkoli, Fujifilmu je uspelo narediti spodoben majhen fotič, ki ima skoraj ravno prav možnosti. Skoraj se nanaša predvsem na pričvrščen zaslon, ki bi moral biti premičen. Zaradi tega bi fotoaparat stal par evrov več, a pridobil bi veliko. A vseeno, kdor želi žepni fotič s čim večjim tipalom za malo denarja, lahko preživi brez zuma, kar res ni težko, in se je pripravljen malo ukvarjati z obdelavo fotografij, ima z XF10 najbolj očitno izbiro. Vse ostalo je bistveno dražje, a le malenkost bolje.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


 

Avtor Alan Orlič
mm
Alan je s pisanjem člankov začel leta 1997 za revijo Moj mikro. Pokrival je programsko in strojno opremo, nazadnje predvsem digitalno fotografijo in vse, kar je povezano z njo. Članke je pisal tudi za druge medije, kot so Svet in ljudje, Joker in Delo. Trenutno si služi kruh kot informatik, ki upa na boljše čase za slovenske pisce tehnoloških člankov.
Alan Orlič - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja