Fujifilm X-T30: Korak naprej, pa tudi kakšen nazaj

Praviloma smo vajeni, da nas proizvajalci z vsako novo različico nekega izdelka razveselijo z novimi možnostmi, ki smo jih v prejšnjih modelih pogrešali. Toda včasih se zgodi poleg nekaj korakov naprej tudi kakšen vstran ali celo nazaj.

Fujifilmov novi fotoaparat X-T30 dobro ponazarja zgornjo ugotovitev. Osnova je stara štiri leta in jo je zakoličil X-T10. Majhno, kompaktno ohišje, na gornji strani trije vrtljivi gumbi za izbiro časa, pod/nadosvetlitev ter hitrosti zajema posnetkov, sredinsko postavljeno iskalo in rahlo izbočeno držalo na desni strani. Marsikaterega starejšega ljubitelja fotografije ta oblika zavede in sprašuje, kateri analogni fotoaparat je to.

Elektronsko iskalo je z 2,36 milijoni točk ostalo v letu 2015, tudi z osrednjim zaslonom je podobno, prejšnja različica je prinesla nagib in občutljivost na dotik. Tista glavna sprememba na zunanji strani je vesela paličica (joystick po domače) na zadnji strani. Ta je nadomestila štiri tipke, ki jih po novem ni več. Paličica je sicer odlična za hitro spreminjanje položaja točk za ostrenje, a po novem moramo za programabilne nastavitve drsati po ekranu, od leve proti desni, od zgoraj navzdol in obratno. V teoriji se sliši zelo dobro, v praksi pa bore malo uporabno. Druga težava je sama vesela paličica, ki jo zaradi majhne velikosti ohišja hitro premaknemo. X-T3 ima krepko večje ohišje in s tem več prostora za prste, medtem ko pri X-T30 tega razkošja ni. Tudi zaslon, občutljiv na dotik, zna imeti svoje muhe, kar na koncu pomeni malo več skakanja v menije in spreminjanja nastavitev.

Če odštejemo še vremensko zatesnjeno ohišje, praktično dobimo X-T3 v notranjosti. Nekako tako, kot če bi osemvaljnika iz  Mustanga stlačili v Twinga, a pri tem ne bi posegali v prostor za potnike. In ravno zaradi tega postane X-T30 zanimiv fotoaparat. Novo, 26 milijonsko tipalo je prineslo še malo boljšo kakovost slike, rahlo višjo uporabno občutljivost in dodatne točke za ostrenje. Tudi odzivnost fotoaparata je boljša, dodanih je nekaj novih filtrov, skratka čisto zaresen mlinček tudi za kaj več, kot vsakdanjo rabo. Razlika v ceni med X-T30 in X-T3 je približno 350 evrov in tudi s (še naprej najboljšo začetno izbiro) »kit« objektivom 18-55 mm je novinec še vedno za sto evrov cenejši. Poleg manjšega ohišja in že omenjenega nezatesnjenosti ima X-T30 le eno mesto za pomnilniške kartice in manjše iskalo, glede notranjosti pa kot že povedano ni razlik. Če pustimo ob strani nesrečno pomanjkanje gumbov je malček zelo sposoben amaterski fotoaparat oziroma lahko služi tudi kot rezerva, saj uporablja enako velikost baterije.

Tu sedaj nastopi pomembno vprašanje, kaj pravi konkurenca med fotoaparati s tipali APS-C? Edino resno predstavlja Sony z a6400, ki je tudi zelo spodoben mlinček z rahlo nižjo ločljivostjo, a zelo navitim ostrenjem, med drugim s sledenjem očem. Tudi cenovno sta si dokaj blizu, tako da ostane bolj vprašanje, kateri nabor objektivov vam je bolj všeč in kaj nameravate početi z aparatom. Fujifilm je tudi konkretno izboljšal podporo snemanju videa, tako da niti tu ni več pravega razloga za nakup druge znamke. Preden začnete besno protestirati, zakaj ni omenjen tudi Canon – moje mnenje je, da bo ne glede na vse slednji ostal le z enim brezzrcalnim sistemom, in to ne bo APS-C.

Obdelajmo še vprašanje, ali se splača nadgraditi iz X-T10 ali X-T20. Iz prvega zagotovo, če razmišljate o višji občutljivosti ali snemanju videa v ločljivosti 4K. Primerjava z X-T20 pa pokaže, da je skok dokaj kratek, morda celo prekratek. Razlika v kvaliteti slike je v korist novinca, a zopet ne toliko, da bi bila lahko odločilni faktor. Če dodam še nesrečno pomanjkanje gumbov, je razlogov za nadgradnjo še manj. Glavna prednost je v snemanju videa, a če tega ne rabite, bo tudi predhodnik še lep čas dober. Kakorkoli, kakovosten fotič, ki bi lahko bil še boljši, če bi bili snovalci malo manj zadržani. Razlik med X-T3 in X-T30 je dovolj, da bi lahko tudi slednji imel kakšno uporabno tipko več.