Fujifilm X-T3: Pazite se, nov favorit je tu
Alan Orlič 8. januarja 2019 ob 06:48

Všeč so mi podjetja, ki ne bezljajo. Drugače uporabniki nikoli ne vemo, katero možnost izbrati, in  to nas pogosto sili kupiti najdražjo, ker edina obeta.

Fujifilm je glede tega zelo preprosto podjetje, če pogledamo serijo X-T. Vsako sodo leto profesionalen model, vsako liho leto amaterski. Prvi namenjen tistim, ki želijo nekaj več, drugi za ostale, ki jim je v prvi vrsti pomembno drobovje. In lani, ko je jeseni prišel v prodajo X-T3, je bilo sodo leto.

Nočem se preveč izgubljati v podrobnostih. Serija ohranja enak recept od prvega modela naprej. Vrtljivi gumbi za čas, občutljivost in pod/nadosvetlitev, ogromno elektronsko iskalo, cel kup po uporabnikovi izbiri nastavljivih gumbov in seveda vodoodporno ohišje. Zunanji izgled fotoaparata bolj spada v začetek osemdesetih kot 2018 ali 2019, a že takrat so zelo dobro vedeli, kaj mora imeti fotograf pri roki. Digitalni svet je dodal velik zaslon, veselo paličico in še kakšno malenkost, ki je prej nismo poznali. Fujifilm je vse to lepo povezal in naredil aparat, ki uspešno združuje staro modrost z digitalno tehniko. Zunanjost je tako ostala praktično enaka, kot pri predhodniku, fotoaparat se je sicer malenkost zvišal in zredil za nekaj gramov, a to so bolj kot ne malenkosti.

Pomembne spremembe so skrite v notranjosti. Novo tipalo premore 26 milijonov točk in 425 faznih točk za ostrenje, ki so razporejene po celem tipalu. Tudi samo avtomatsko ostrenje je bistveno izboljšano in deluje primerno hitro fotoaparatu, ki je namenjen profesionalnim uporabnikom. Razlika v primerjavi z predhodnikom je očitna in na strani novinca. Elektronsko iskalo ima malce manjšo povečavo, a zato 3,68 M točk, slednje ustreza ločljivosti 1400 x 900. Še malo, pa bomo počasi pri polni HD ločljivosti. Največja hitrost zajema posnetkov z mehanskim zaklopom je 11 posnektov na sekundo, z elektronskim pa 20. A če rabimo še več, je v načinu izreza (crop po domače) mlinček zmožen zajeti 30 posnetkov na sekundo. Slednji sicer zniža ločljivost na 20 milijonov točk, kar je še vedno več kot dovolj dobro za velike povečave. Dodajmo že prej omenjeno izboljšano avtomatsko ostrenje in zadeva postane spodobna zverinica tudi za športne dogodke.

Pika na i je video, ki je končno ujel vse ostale. 4K 60p, polni HD do 120 posnetkov, video izhod z 4:2:2 in vse tiste malenkosti, ki filmarjem olajšajo življenje. Tudi v praksi je slika končno na nivoju ostalih. Čista, detajlna, z dovolj globine in zaloge pri dinamiki, da se v postprodukciji da še marsikaj popraviti glede barv, osvetlitve in še česa. Drugače povedano, izbira med Panasonicom, Sonyem, Canonom in Nikonom je postala zdaj bogatejša še za Fujifilm.

Tehnične lastnosti so eno, uporaba drugo, na srečo tu ni velikih odstopanj od reklam. X-T3 preprosto dela tako, kot se od takega fotoaparata spodobi. Elektronsko iskalo brez težav lovi klasično, optično, zamika praktično ni, nova visoka ločljivost prinese tudi lažjo potrditev pravilne ostrine. Avtomatsko ostrenje je odzivno, praktično ne glede na svetlobne razmere, odmeta zaradi napačnega ostrenja pa tako rekoč ni. Tudi vmesnega pomnilnika je veliko, kljub povprečni pomnilniški kartici fotoaparat niti enkrat ni zajecljal in rekel, ne morem, počakaj, da vse zapišem na kartico. Še več, takojšni pregled posnetkov opravi v trenutku, kljub temu, da še niso zapisani. Te majhne radosti zmotita dve malenkosti, gumb za izbiro načina merjenja svetlobe in gumb za nastavitev ostrine elektronskega iskala. Slednjega sicer ne rabimo prevečkrat nastavljati, medtem ko se pri prvem rado zgodi, da po nesreči preklopiš v točkovno merjenje svetlobe, kar te zna stati posnetka. Gumb je preprosto preveč mehak in ga hitro premakneš iz željene nastavitve.

Posnetki so taki, kot jih od aparata s tipalom APS-C in nenazadnje od Fujifilma pričakujemo. Nekaj popravkov iz surovih datotek (lahko v programu Capture One, ki ga proizvajalec za odpiranje fotografij z njegovih aparatov daje zastonj) in barve ter podrobnosti so tako dobre, da lahko kar nehamo debato o polnem formatu.

Baterija je dokaj izboljšana, a še vedno zaostaja za drugimi. CIPA standard pravi 390, meni jih je uspelo spraviti preko 650 z veliko večino uporabe elektronskega iskala, a to je še vedno slabše, kot recimo Nikon Z6, ki je takisto v brezzrcalni druščini.

Je X-T3 tisti fotoaparat, ki si ga pri Fujifilmu le želiš? Absolutno. Konkurenčen na vseh področjih, tudi cenovno (slaba dva tisočaka za komplet z 18-55 2,8-4) in če k temu dodaš še odlično zbirko objektivov, ki je brezzrcalna konkurenca nima, dobiš dober in uravnotežen sistem. Meni je novinec všeč, a bom vseeno raje počakal na amatersko različico. Vodoodpornega ohišja ne potrebujem, videa 4K/60 tudi ne, malo manjše mere mi bodo pa tudi prišle prav. Vsakomur svoje, pravijo.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


 

Avtor Alan Orlič
mm
Alan je s pisanjem člankov začel leta 1997 za revijo Moj mikro. Pokrival je programsko in strojno opremo, nazadnje predvsem digitalno fotografijo in vse, kar je povezano z njo. Članke je pisal tudi za druge medije, kot so Svet in ljudje, Joker in Delo. Trenutno si služi kruh kot informatik, ki upa na boljše čase za slovenske pisce tehnoloških člankov.
Alan Orlič - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja