Fotografi in videosnemalci največkrat iščemo močne svetlobne izvore, po možnosti z veliko površino. Radi bi namreč na svojih izdelkih dobili mehke sence.
Vse to nas privede do kompromisov in zato vsaj v fotografskem svetu še vedno praviloma uporabljamo klasične bliskavice, čeprav se LED-paneli nezadržno širijo. Vendar predvsem v video svetu. Luč, ki smo jo preizkusili tokrat, zlasti s fotografiranjem steklenic, je nekoliko bolj posebna. Govorimo namreč o mali svetlobni cevi Pavotube 6C za dobrih sto evrov.
Luč je izdelalo isto podjetje, kot že pred njo opisan panel Litolite 5C. Glavna razlika je v obliki in moči, saj je Pavotube še malce močnejša, in kot že rečeno, podolgovate oblike. Slednje jo naredi primerno za bolj posebne naloge, recimo fotografiranje steklenih izdelkov oziroma povsod tam, kjer ne želimo imeti veliko odboja od svetlobnega izvora. Na testu se nam je luč odlično izkazala za fotografiranje steklenic in tudi portretov, kar ji daje širšo uporabnost, kot je mogoče na prvi pogled sklepati iz oblike.
Podobno kot že opisani Litolite 5C tudi ta luč prihaja z celo vrsto svetlobnih možnosti. Med najbolj uporabne štejemo natančno nastavitev barvne temperature, vključno z zamikom med rdečo ali zeleno, izbiro barv RGB v paleti 32.000 odtenkov ter svetlobne učinke, od utripanja policijskih luči do simulacije okvarjene vakuumske sijalke. Baterija pri polni moči zdrži približno 45 minut delovanja, pri manjših močeh tudi nekaj ur. Za razliko od Litolite ima Pavolite vgrajen razpršilnik svetlobe, ki ga ni možno odstraniti, je pa na račun tega tudi bolj kompakten. Svetloba je zelo enakomerna po celi dolžini, kar seveda od LED-luči tudi pričakujemo. Izdelava je na zelo visokem nivoju, saj je zadnji del luči kovinski. Na vsakem koncu sta nosilca za klasični fotografski navoj, poleg tega ima dve močni magnetni držali. Upravljamo jo s tipkami, za polnjenje pa je na voljo priključek USB-C, kar je zelo pohvalno za dokaj poceni izdelek.
In še kratkni nasveti, kako fotografirati steklenico. Poleg fotoaparata potrebujete še to luč, stativ in enega od programov za obdelavo posnetkov, ki zna upravljati s plastmi, na primer Adobe Photoshop, Affinity Photo ali Gimp. Če se le da, najdite prostor, ki nima druge svetlobe, da ne bo na steklenici dodatnih odsevov, postavite ozadje, dajte fotoaparat na stativ in nastavite kader. Ko enkrat pravilno izostrite, lahko samodejno ostrenje izključite, ga ne boste več potrebovali. Če imate na fotoaparatu daljinski ali žični sprožilec, še toliko bolje, saj bo sestavljanje lažje. Od tu naprej sledi postavljanje luči, recimo ob vsaki strani, zadaj za steklenico in od zgoraj, ob vsaki novi postavitvi naredite en posnetek.
Ko zaključite, prenesite posnetke v program za obdelavo in jih začnite sestavljati v plasti, vsaka nova plast naj prepušča le svetle dele. S tremi ali štirimi posnetki bi že morali priti do dobre osvetlitve iz vseh strani in bolj kot ne enakomerne osvetlitve steklenice. Za osrednji del nalepke, ki zna v tem procesu postati presvetljena, uporabite del slike iz gornje osvetlitve, kjer je ta normalno osvetljena in jo kot zadnjo plast položite čez ostale. Celoten postopek bi vam moral vzeti manj kot 10 minut, vključno z obdelavo.
Svetlobno cev smo uporabili tudi za dosvetlitev portretov, v tem primeru nam je prišla prav nastavitev barvne temperature, ker bi drugače imeli lahko težave pri obdelavi. Ima sicer res zelo posebno osvetlitev, zato je bolj primerna za učinke, a vseeno se jo da uporabiti tudi tu.
Cena: 109 evrov
Posodil: MekMek
Brez komentarjev