Fotografiranje Lune ali zvezd s telefonom še ni astrofotografija
Tehnozvezdje 2. avgusta 2019 ob 06:52

Odkar so pametni telefoni pridobili optično povečavo, lahko v kombinaciji z digitalno ter nočnimi načini fotografiranja nastanejo dokaj spodobne fotografije nočnega neba. Mesec naslovne fotografije smo na primer ovekovečili s telefonom Mate 20 Pro. 

Astrofotografija je veja fotografije, ki si za tarče izbira objekte zunaj Zemljine atmosfere. Ta kratka definicija pa obsega zelo pester izbor različnih objektov, ki so v vesolju in zahtevajo posebne načine zajemanja fotografije. Nekatere lahko opazujemo že s prostim očesom, drugih pa z očmi ne moremo zaznati in za večino niti ne vemo, da obstajajo. Zato potrebujemo teleskop, opremo, da nanj priključimo fotoaparat, pa tudi veliko znanja o vesolju, da sploh vemo, kje v njegovi neskončnosti iskati zanimivosti ter lepoto. 

Vesolje je namreč ogromno, naša sposobnost popotovanja po njem, pa milo rečeno skromne. Poslali smo človeka na Mesec, robotske sonde pa potrebujejo leta, da priletijo do teles v osončju. Daljna prostranstva pa lahko le opazujemo.

Oprema je eden bistvenih dejavnikov astrofotografije. Teleskop je zelo pomemben del opreme, saj je sredstvo za zbiranje svetlobe in določa več dejavnikov. Prvi je velikost polja (neba), ki ga pokrijemo. Izrazimo ga v kotnih stopinjah, odvisen pa je od goriščne razdalje celotne optične konstrukcije teleskopa. Večja kot je goriščna razdalja, manjši del neba bomo fotografirali (ob predpostavki, da uporabljamo isto kamero). Drugi dejavnik je ostrina oz. ločljivost. Odvisna je od kakovosti optičnega dela teleskopa. Boljša optika pomeni boljšo ostrino in kontrast, a obenem narekuje tudi večjo pozornost pri izdelavi in s tem višjo ceno. Hkrati ločljivost teleskopa določa tudi premer glavne leče oz. zrcala teleskopa. Pomemben del je tudi kakovost izdelave mehanskega dela, saj olajša delo s teleskopom in natančno ostrenje, skrajša čas hlajenja teleskopa na zunanjo temperaturo ipd. Še opozorilo: nikoli ne kupujte poceni teleskopov s premerom leče pod 10 cm, kjer trgovec obljublja povečave nad 500x. Za takšen teleskop je največja uporabna povečava okrog 100x. Sicer pa velja, da je najpomembnejši premer zrcala, ne pa povečava! Večji kot je premer, več svetlobe zbere teleskop in s tem je slika svetlejša in bolj kontrastna. 

Naslednji pomemben del je stojalo z električnimi koračnimi motorji, ki sledi navideznemu premikanju neba. Nebo se namreč zaradi vrtenja Zemlje okoli lastne osi premika od vzhoda proti zahodu in stojalo ima nalogo, da to premikanje izniči. Izdelava zobnikov za doseganje dovolj velikega prestavnega razmerja zahteva izjemno natančnost, zato so za potrebe astrofotografije (kjer so osvetlitve dolge tudi po več minut) dragi, včasih je treba za dobrega odšteti celo več kot za teleskop. Koračne motorje po navadi nadzoruje računalnik, ki ima v zbirki podatkov shranjene tudi koordinate posameznih objektov, tako da jih ni treba iskati »peš«, pač pa ga izberete in teleskop ga sam poišče na nebu. 

Za astrofotografsko kamero ali digitalni fotoaparat je najpomembnejše, da ima snemljiv objektiv, čim manj šuma, čim večji dinamični razpon in čim večjo velikost čipa, da zajame kar se da velik del neba. Na mesto objektiva namestite adapter, ki ga lahko vstavite v fokuser teleskopa. Izbiro fotografiranja vedno nastavite na M (manual), kakovost fotografije pa obvezno na RAW. Po navadi naredimo od 10 do 30 (lahko tudi več) nekajminutnih osvetlitev istega objekta, ki jih bomo pri obdelavi združili. Po koncu fotografiranja naredimo še 3 do 5 posnetkov z enakimi nastavitvami kot za objekt, s to razliko, da na teleskop namestimo pokrov, tako da do tipala ne pride svetloba. Te tako imenovane “dark frame” posnetke bomo pozneje uporabili pri obdelavi, saj z njimi odpravimo tako imenovani termični šum, ki pride do izraza pri daljših osvetlitvah. 

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


To so glavni elementi, potrebni, da se lahko sploh začnete ukvarjati s to vejo fotografije. Kajpada bi se našlo še kaj, vendar vsaj na začetku niso tako pomembni. Od tu naprej, je vse odvisno od spretnosti. Da na nebu sploh najdemo “prizor”, da znamo primerno nastaviti čas fotografiranja in na koncu, da v obdelavi iz fotografij nastavimo eno.

Kljub napredku fotografske tehnike in obljubam izdelovalcev, je postopek fotografiranja nočnega neba in nasploh vesolja še vedno zamuden, kot je vedno bil. Iz roke in v enem poskusu nam ne bo uspela dobra fotografije, pa tudi brez obdelave in znanja le te, ne bo šlo. In oprema je še vedno draga, tako pa bo tudi ostalo.

Avtor Tehnozvezdje
mm
Prispevek je skupno delo uredništva. Tudi, če je tematiko predlagal kateri od oglaševalcev, je vsebina v celoti plod naše presoje.
Tehnozvezdje - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja