Formula E se v deveti sezoni vrača s hitrejšimi in lažjimi dirkalniki tretje generacije (#video)
Matjaž Ropret 14. januarja 2023 ob 08:02

Nocoj se z dirko v mehiški prestolnici začenja deveta sezona tekmovanja v električni seriji Formula E. In s tem tudi obdobje dirkalnikov tretje generacije, ki prinašajo bistveno višjo moč in rekuperacijo energije, so pa tudi lažji, predvsem na račun baterije z manjšo kapaciteto.

Dirka v Ciudad de Mexicu bo ena od šestnajstih v letošnjem koledarju, sezona pa bo zanimiva tako zaradi novih prizorišč, precej premešane konkurence (veliko je bilo sprememb pri ekipah in tudi prestopov dirkačev), kot še posebej zaradi povsem novih, bolj slokih, krajših, lažjih in predvsem občutno hitrejših dirkalnikov.

Velika razlika se opazi že v samem dizajnu, ki je mogoče za odtenek preveč preprost, kar pa gre zagotovo pripisati želji po ne previsokih stroških izdelave. Za moj okus je zelo dobrodošla sprememba odstranitev pokrovov za kolesa, ta so torej po novem odprta, kajti prav ta dodatna plastika je dajala dirkačem nekaj odpustkov, če so se poskušali nekoliko izrivati, zdaj morda dirkanja v slogu igre Carmageddon ne bo več (toliko). Še več novosti pa je pod šasijo, kajti moč motorja na zadnji osi, ki tudi poganja kolesa, so zvišali s 250 kW na 350 kW. Najvišja moč bo sicer na voljo samo v t. i. napadalnem načinu (angl. Attack Mode), medtem ko bo v preostanku dirke 300 kW, še vedno višja kot prej, kajti pri drugi generaciji je bilo v običajnem načinu na voljo 200 kW, v napadalnem 225 kW in v načinu »fanboost« (na vsaki dirki so gledalci izglasovali tri dirkače, ki so bili deležni tega bonusa) za kratek čas 250 kW. Najvišja hitrost bi lahko presegla 320 km/h, vendar je na testiranjih pred sezono redko, saj so se dirkači šele dodobra spoznavali z novimi »avtomobili«, in tudi gume imajo menda s to sezono manj oprijema.

Foto: Cupra

Na sprednji osi je po novem še dodaten 250-kilovatni motor, vendar ta nima zveze s pogonom, torej formule nimajo pogona na vsa štiri kolesa, temveč je namenjen izključno rekuperaciji energije. Skupna moč rekuperacije torej znaša kar 600 kW namesto prejšnjih 250 kW. Skupno naj bi tako med dirko kar 40 odstotkov potrebne energije pridobili z zaviranjem, prej so je približno 25 odstotkov. Zaradi tega so tudi zmanjšali kapaciteto baterije s prejšnjih 54 kWh na 45 ali 46 kWh, četudi so dirkalniki zmogljivejši in hitrejši. Zaradi lažje baterije tudi v celoti lažji za nekaj deset kg, kar jih naredi še hitrejše in menda tudi bolj nemirne. Slednje naj bi bilo tudi posledica novih gum, ki jih z letošnjo sezono dobavlja korejsko podjetje Hankook, ne več francoski Michelin.

Nov način vožnje oz. dirkanja in drugačne karakteristike glede baterije (predvsem vračanja energije vanjo) naj bi precej vplivala na strategijo. Še vedno je treba tudi varčevati z energijo, saj je določeno, koliko jo lahko avto porabi med dirko. Te bodo zdaj šteli s številom krogov, ne več s 45 min + 1 en krog. Čeprav so specifikacije za vse enake in je za nekatere sestavne dele (baterija, sprednji motor, …) en sam proizvajalec, pa pogonski motor izdeluje vsaka ekipa (oz. skupina) zase, in predvsem je pomembna izraba te strojne opreme. Še posebej programska oprema za nastavitve motorja (angl. mapping), pri čemer se je že na prvem treningu v Mehiki pokazal zaostanek določenih ekip.

Spremembe so tudi pri že omenjenih popestritvah. Dvakrat na dirko mora vsak tekmovalec vzeti »napadalni« način – zapeljati čez navidezne puščice zunaj idealne linije za njegovo aktivacijo –, ki skupaj traja štiri minute. Potem se lahko odloči za enega od treh scenarijev (2+2, 3+1 ali 1+3 minute). S tem dobi tistih dodatnih 50 kW moči. Na nekaterih dirkah bo namesto tega »napadalno polnjenje« (Attack Charge). Dirkači bodo morali iti v bokse na ultra hitro polnjenje, pridobljeno energijo pa bodo lahko uporabili za napadalni način. S pomočjo kar 600 kW polnilnice (»boosterja«) bodo dobili 4 kWh energije v 30 s. Za primerjavo, na običajni domači (enofazni) vtičnici bi za 4 kW vozilo polnili približno dve uri. Fanboost je vsaj za letošnjo sezono odpade. Navijači so pretežno glasovali za peščico svojih ljubljencev, kakšnega večjega učinka od tega »pospeška« pa ni bilo.

Foto: Stellantis

Kaj vse se je spremilo v samih dirkah in kakšna so nova razmerja med moštvi, bomo lahko videli že nocoj ob 21h. Prenosi so na Eurosportu.

Tehnični podatki dirkalnika Formule E:

 1. generacija2. generacija3. generacija
dolžina5320 mm5160 mm5016.2 mm
višina1050 mm1050 mm1023.4 mm
širina1780 mm1770 mm1700 mm
medosna razdalja3100mm3100 mm2970.5 mm
masa, vključno z dirkačem920kg (baterija 450 kg)900 kg (baterija 385kg)840 kg
maksimalna moč200 kW250 kW350 kW
maksimalna rekuperacija100 kW250 kW600 kW
Najvišja hitrost225 km/h280 km/h322 km/h
PogonZadajZadajZadaj (rekuperacija še spredaj)
PnevmatikeMichelinMichelinHankook

Fotografije: Formula E

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja