Fordov zastavonoša z opaznimi izboljšavami v drugi del aktualne (in zadnje?) generacije
Matjaž Ropret 29. avgusta 2024 ob 18:28

Kuga je po ukinitvi nekaterih prejšnjih uspešnih modelov in zatonu Focusa, ki ga prav tako čaka skorajšnja upokojitev, pri Fordu zavzela osrednje mesto med osebnimi vozili. Tretja generacija je zdaj prenovljena, vizualno, tehnološko in v opremljenosti, hkrati je iz ponudbe odpadla dizelska pogonska opcija, povsem so jo nadomestile hibridne. Od slednjih žal priključna ni toliko izboljšana, kot bi si želeli.

Če na kratko povzamem ključne oblikovne spremembe prenovljene Kuge, lahko rečem sprednji del, še posebej maska in luči, ter osrednji zaslon. Ostalo ni kaj dosti drugačno, če sploh, a to dvoje naredi kar opazno razliko. Predstavili so nam jo kot bolj mladostno in svežo, sam bi masko in vse ostalo spredaj kvečjemu opisal kot bolj zadržano. Toda okusi so različni, kar velja tudi za sedenje v notranjosti. Zame je nekoliko preveč »kombijevsko,« komu drugemu pa se bo zdelo fantastično, saj išče ravno avto z enostavnim vstopanjem in izstopanjem ter neutrujajočo držo med vožnjo. Vseeno bi pri modelu znamke Ford upal na malo več športnega pridiha in občutka. Linija opreme ST-Line naj bi to sicer zagotovila, celo brez (po nepotrebnem) trdega podvozja, kakršnega smo srečevali pri Focusu s to opremo, toda mogoče se je odločiti tudi za nekoliko bolj »robustno« različico Active z več plastičnimi oblogami ter delo prilagojenim podvozjem, da ta SUV zmore večje izzive v blatu, pesku in še kakšni zoprni podlagi.

Prejšnja Kuga je izgledala že malo smešno z majhnim zaslonom sredi armaturne plošče. Zmrdujte se nad njimi in njihovo velikostjo kolikor se hočete, v primerjavi z večino konkurence je preprosto delovala staromodno. To so zdaj popravili in tudi infozabavni sistem Sync4 je grafično sodoben, odziven in uporaben. Žal pa še ne v slovenščini, na to bo treba počakati še približno leto, ko bo Ford v poslovenjenje dokončno prisilil zakon o javni rabi slovenščine. Dvokraka antena na strehi izdaja stalno povezavo v omrežje 5G, kar zagotavlja posodobitve in tudi možnost pretakanja glasbe. Glede splošne uporabnosti je dobra novica ta, da je še vedno prisotna pomična zadnja klop, s čimer je mogoče prtljažnik z dobrih 500 l povečati še za dodatnih 140 l.

V tehnološkem pogledu je Kuga pridobila tudi brezžični Android Auto in Carplay, seveda je na voljo brezžično polnjenje telefona, aktivni regulator hitrosti je nadgrajen in zna upoštevati prihajajoča križišča ter denimo izvoze z avtocest, prav tako zaznava prečnega prometa z asistenco za zaviranje pri vzvratni vožnji, avto bolje predvideva, kje bi se lahko zgodila trčenja, da jih poskuša preprečiti, priključni hibrid po navigacijskih podatkih tudi samodejno vključi električni režim vožnje v mestnih predelih, ki so rezervirani za vozila brez izpustov.

Lastniki prikolic se bodo razveselili, da lahko zdaj ta Fordov model vleče do 2,1 t mase, medtem ko je bila prejšnja meja 1,5 t. To gre na račun izboljšanega osemstopenjskega samodejnega menjalnika, za katerega predvidevam, da bo izbira glavnine kupcev. Pri osnovni motorni izbiri, 1,5-litrskem prisilno polnjenem bencinskem trivaljniku s 150 KM (110 kW), se je sicer mogoče odločiti tudi za ročni šeststopenjski menjalnik, toda 1.300 evrov dražji »avtomatik« z dodatnimi 36 »konji« (27 kW) se zdi bistveno bolj smiselna izbira za take vrste avto. Pri opremi ST-Line X tako ali tako ostane le še samodejni menjalnik.

V ponudbi sta še dve hibridni možnosti, ker so dizelsko, kot rečeno, opustili. Slednje ni presenetljivo, še malo in bodo le še redke znamke pri redkih modelih ponujale tak pogon. Polni hibrid je lahko v izvedbi s pogonom na prednji ali na vsa štiri kolesa, razlikuje se v dveh kilovatih moči (132 kW oz. 180 KM za 2WD in 134 kW oz. 183 KM za 4WD). Potem pa je na voljo še priključni hibrid s 178 kW oz. 243 KM sistemske moči in približno 65 km električnega dosega. Kuga priključni hibrid (PHEV) je resda že najmanj drugo zapored najbolje prodajano tovrstno vozilo v Evropi, vendar pri Fordu sami priznavajo, da pretežno zaradi dobrih številk v državah, ki ponujajo (ali so ponujale) subvencije za priključne hibride. V hipu, ko jih ni več, eden novejših takih primerov je Švedska, prodaja strmoglavi skoraj na ničelno. Vsaj delno je razlog zagotovo v ceni, kajti s subvencijo, ki jo večina držav še ponuja, povsem električni avto ni dosti ali sploh nič dražji. Poleg tega bi si marsikdo želel daljšega dosega in hitrejšega polnjenja, česar pa pri Fordu tokrat niso zagotovili.

Prenovljena Kuga ima v osnovi več opreme kot prejšnja, še vedno pa je treba s Titanium (ta oznaka je nekoč nekaj pomenila, zdaj pa so jo razvrednotili na osnovni nivo) na ST-Line X ali Active X (vmesna nivoja ST-Line in Active sta samo za vizualne dodelano oz. t. i. šminko) za elemente, kot so aktivni regulator hitrosti, motorizirana prtljažna vrata, zaznavanje vozil v mrtvem kotu ali 360-stopinjska kamera. Nekatere od teh zadev je sicer mogoče dokupiti v paketih opreme – posameznih elementov ne –, kot je v vsakem primeru treba matrične LED-žaromete in ogrevane sedeže, volan ter vetrobransko steklo. Cene se brez popustov začnejo pri približno 28.500 evrih, s popusti na lizing pa štiri tisočake nižje. Za spodobno bencinsko Kugo s samodejnim menjalnikom pripravite cca 36 tisoč evrov oz. 31 tisoč plus obresti zaradi financiranja, medtem ko bo hibridna od tri do kar deset tisočakov dražja.   

Cenik

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja