Ford Tourneo Custom: Žena ga hoče, jaz pa še malo »cincam«

Ko sem se za volanom počutil kot šofer gospodične Daisy, je za hrbtom potekal ustanovni sestanek lokalne sekcije AFŽ! Pobrskajte po polpretekli zgodovini, če kratice ne poznate, in kaj za vraga ima skupnega s Fordovim osebnim kombijem?

Ne dosti, razen nepretrganega čebljanja potnic na zadnjih sedežih, kjer je bila ena vrsta obrnjena v smeri vožnje in druga v nasprotno. Vmes pa je več kot dovolj prostora za mizico. Te sicer ni imel, a če ne obstaja, jo morda lahko izdelam. Prednost kombija je poleg ogromnega – še enkrat bom zapisal – obilnega in ogromnega prostora, tudi veliko možnosti, da kaj postoriš sam. Razvajeni, ker je na spletu mogoče kupiti vse, od šivanke do lokomotive, smo morda pozabili, kolikšno zadovoljstvo čutimo, ko nam nekaj uspe narediti. Za potovanje dveh »za nosom« bi si lahko omislil dom na kolesih (kamper), ki bi večinoma stal pred hišo, ali v kombi, ki bi ga ostale dni uporabljal kot osebno vozilo, vgradil odstranljivo posteljo. Veliko ne stane in ponoči bi se bolj stiskala. O iskanju stranišč zaradi tegob, ki se prikradejo z leti, raje ne bom izgubljal besed.

Bistvo je, da se ne pelje opazno slabše kot priljubljeni križanci, pri katerih pojemo slavospeve višjemu položaju sedežev. Lažje je sestopiti iz avtomobila in pregled nad cestiščem je boljši. Kombi zagotavlja oboje ob večji prostorski udobnosti. Prostora zlepa ne zmanjka, ob tem, da ni treba sklepati kompromisov med potniki in prtljago. Mar ni najlepše, da ni treba igrati »tetrisa« pred vsako potjo na malo daljši dopust? Če ne poznate igre, vam predlagam, da »poguglate«, in marsikaj glede zlaganja prtljage v vedno premajhne prtljažnike bo postalo kristalno jasno.

Namesto oblin za odtenek bolj ravne ploskve

Čeprav ga niso drastično spremenili, mi je oblika novega Customa prijetnejša in sodobnejša. Spredaj je izginil »kljun«, ki me je asociiral na široko odprta usta morskega psa kitovca, ko se hranjeni s planktonom. Manjši naklon pokrova motorja in ožji sprednji žarometi pa prispevajo k bolj agresivnemu videzu. Boki in zadek so spremenjeni manj, a dovolj, da je celoten videz kombija bolj štirioglat in sodobno všečen.

Tudi potniške kabine niso drastično prevetrili. Na sredini armaturne plošče se bohoti velik zaslon infozabavnega sistema in manjši pred voznikom. Sedeži v drugi in tretji vrsti so na tračnicah, kar omogoča preprosto spreminjanje konfiguracije. Naslon srednjega na primer podrete in ga premaknete naprej, da dobite mizico, ki sem jo pogrešal v uvodu. A potem je eno mesto za potnika manj. V podaljšani izvedbi (L2) je za zadnjimi sedeži še vedno dovolj prostora za prtljago, čeprav so potisnjeni čisto nazaj.

Kombi na testu je bil opremljen s samodejnim menjalnikom, zato je del armature pod zaslonom odsekan pravokotno navzdol. Tam je držalo za skodelico, a ni predalčka, kamor bi odlagali manjše predmete. Škoda, saj sem zato pogrešal konzolo ob voznikovem sedežu. Prav tako se mi je zdelo, da je pladenj za odlaganje telefona (z brezžičnim polnilcem) preveč blizu tal in predaleč od voznika. Če sem ga hotel prijeti – česar med vožnjo ne bi smel početi – sem se bil prisiljen konkretno skloniti.

Poleg prostornosti tokrat preseneča še udobje

Prispodoba z največjo ribo na svetu ni popolnoma brez podlage. Podobno elegantno in nežno se kombi premika po raznolikih podlagah, in medtem, na moje presenečenje, ni nič škripalo, prav tako nisem pretirano močno čutil nobenih neravnin na tleh na zadnji plati. Občutek imam, empiričnega dokaza sicer nimam, da je podvozje tokrat bolj usmerjeno v udobje in da jim je uspelo izboljšati zvočno izolacijo potniške kabine. Pri tem sem umirjeno previden. Vozilo je bilo novo, zato ni izključeno, da se bo škripanje vrat pojavilo kasneje oziroma ob nižjih temperaturah.

Vsega, kar so uvedli v nov Custom, vendarle ne odobravam in mi ni všeč. Bolečine tam doli mi je povzročalo razmišljanje, kam vreči ključe od hiše, daljinec za dvoriščna vrata, denarnico in ostale male predmete, da bodo na dosegu roke. Od tod žalost, ker ni konzole z odlagalnimi površinami. Še nekoliko manj me je navdušil premik »krmil« na levo ročico ob volanu. Ideja sama po sebi niti ni slaba, in verjetno bi se je hitro navadili, a do takrat se zna zgoditi, da med prilagajanjem delovanja brisalcev pomotoma vklopite dolge žaromete. Nadležno predvsem za nasproti vozeče, če tega ne opazite dovolj hitro.

Zanimivo je, da tokrat nisem imel večjih težav z iskanjem parkirnega prostora, čeprav je zaradi dolžine, kljub dobro nameščenim kameram, treba imeti nekaj izkušenj, predvsem takrat, ko se skušaš parkirati bočno. To omenjam zaradi zvočnih in opozoril na zaslonu, ki so bila za moj okus za odtenek preveč »nervozna«. Težave, kot vedno, povzroča ožji uvoz na dvorišče in obvezno vsakokratno piskanje, kljub temu da je bilo levo in desno po mojem razumevanju dovolj prostora. Me pa je zato ob vzvratni vožnji večkrat rešil sistem za opozarjanje na vozila, ki jih dejansko nisem mogel videti. Preden je moj pogled dosegel stanje levo in desno, je bil zadek že konkretno na cesti. Po njegovi zaslugi sem se vedno ustavil pravočasno, a je zanimivo, kako vozniki vedno najdejo čas za hupanje, a jim nikoli ne pade na pamet, da bi se ustavili in mi prijazno prepustili prednost.

Razmeroma dobri pomočniki!

Že nekaj časa opažam, da Ford postopoma izboljšuje okolje infozabavnega sistema, ki je vse bolj odzivno in sodobno zasnovano. Žal to pomeni, da so virtualizirali večino gumbov in jih prestavili na zaslon, občutljiv na dotik. Delovanje klimatske naprave prilagajate tam, a so poskrbeli, da vrstica s krmilniki zanjo nikoli ne izgine. Zaslon pred voznikom je medtem manjši in ne nudi prav veliko možnosti za poosebljanje.

Nekateri nikoli ne uporabljajo pomočnikov (niti ohranjevalnika hitrosti). Prepričani so, da je nevarno. Težko bi se strinjal z njimi, predvsem zato, ker so ti pomočniki nadvse udobni in zagotovo vsaj malo izboljšajo varnost – seveda, če jih uporabljate pametno. Med prehitevanjem na avtocesti, ko je zadaj še cela vrsta drugih vozil, ni pametno pospeševanja prepustiti »avtomatiki«. Bolj smiselno je, da takrat močneje pritisnete na plin in hitro opravite prehitevanje, ob upoštevanju hitrostnih omejitev. Ravno »počasno« pospeševanje do nastavljene hitrosti ohranjevalnika me je morda še najbolj zmotilo. Drugi pomočniki delujejo pričakovano. Na krovu so vsi pričakovani sistemi. Zaradi dolžine vozila se mi zdi še posebej pomembno samodejno zaviranje v kritičnih situacijah.

Skoraj, kot bi vozil normalno velik avto!

Na dimenzije se je treba navaditi, a tako je vedno, ko človek sedi za volan nečesa večjega. Marsikoga bo presenetilo, da vozne lastnosti še zdaleč niso »kombijevske«. Občutek imate, da sedite za volanom osebnega vozila, dokler se ne zaveste, da ni tako – ko dojamete, kako visoko ste nad ostalimi, in (žal), ko preverite povprečno porabo na sto kilometrov. Ta namreč niti približno ni prijazna do denarnice.

Dizelski agregat zagotavlja dovolj moči za udobno vožnjo, ki je vedno na voljo, ko je treba hitro pospešiti in prehiteti. V mejah normale in glede na namembnost vozila, ki zaradi višjega težišča ni najbolj primerno za driftanje skozi ovinke. Vsaj po mojem okusu in glede na moj pogled na to, kako naj kombi vozi, motorju lepo sledi samodejni menjalnik. Ne bi me motilo, če bi bil ročni, morda zato, ker je sprednji del drugače oblikovan, in tokrat poleg ročice menjalnika še posebej pogrešam prostor za manjše predmete!

Potniški kombi je popoln za velike in aktivne družine, ki pogosto skačejo z enega konca na drugega in imajo ves čas s seboj veliko stvari. Kdor popoldne ali ob koncu tedna lovi veter na bližnjih obalah, ve, o čem govorim. Preprosteje je opremo vreči vanj, kot pa jo pospravljati v strešni kovček ali stiskati na zadnje sedeže. Ob tem ga lahko zlahka uporabljate tudi za vsakodnevne vožnje v službo in po opravkih.

HVALIMO:

• Prostornost in udobje (posamično vpetje koles)
• Sodben videz in korektna kakovost izdelave
• Dobre vozne lastnosti
• Dejstvo, da je všeč ženi (mir v hiši)
• Dovolj moči in navora
• Posamični sedeži na tirnicah

GRAJAMO:

• Poraba ni prijazna do okolja (in denarnice)
• Manjka konzola med sprednjima sedežema
• Nadležno piskanje (in opozarjanje)
• Preveč napačno označenih omejitev hitrosti
• Ogromna zadnja enodelna vrata