Ford Tourneo Custom Active 2.0: Eden najbolj vpadljivih kombijev (#video)

Ne pravijo jim več potniški kombiji, temveč velika enoprostorna vozila. A naj ne bo dileme. Ford Tourneo Custom Active 2.0 je kombi preoblečen v potniško vozilo! Z vsem dobrim in slabim, kar tak pristop potegne za sabo.

Dobro je pravzaprav na dlani. Velikost in še enkrat velikost. Kombi je bil sicer opremljen s tremi vrstami sedežev, toda če zadnje tri vzamete ven, potem je prostora v prtljažnem prostoru bistveno več. Čeprav bo večini zadoščala prostornina, ko so zadnji sedeži v vozilu, a zloženi, dvignjeni in stisnjeni k hrbtišču sedežev druge vrste. Tedaj je namreč na voljo 1900 litrov, v katerih sem zlahka dostavil hladilno skrinjo s paleto vred. V skrajnem primeru lahko prostornina sicer naraste na 5520 litrov. Odstranjevanje sedežev ni pretirano lahko, saj zahteva krepke roke. Pa še nekam jim morate potem varno spraviti.

Možnosti prilagajanja potniške kabine je veliko, med drugim lahko sedeže druge vrste obrnete nazaj in tako vozilo po potrebi spremenite v mobilno pisarno. Nosilci odstranjenih sedežev pa postanejo prireditvene točke za kolesa ali druge večje predmete. Gre torej za tipično vozilo, ki utegne zadovoljiti potrebam večine družin.

Vožnja na ravni boljšega kombija

Fordova vozila nudijo ene boljših voznih lastnosti v svoji kategoriji. Ford Tourneo Custom ima po zadostne mere (5.340 x 2.032 x 1.979 mm), medosno razdaljo 3.300 mm in je dokaj visok, kar kakopak vpliva na udobje vožnje. Najprej se je treba navaditi vstopiti v kabino, pri čemer pomagata stranski stopnici, ki sta hkrati oblikovni dodatek, v katerih se potniški kombi loči od dostavnega. Poleg njiju so v tej funkciji ravno tako obloge blatnikov, nekateri drugi plastični dodatki na karoseriji in 17-palčna aluminijasta platišča.

Čeravno z lahkoto opazimo športno terenski videz in je moč motorja dovoljšna, se z njim raje ne bi odpravil čez drn in strm in po možnosti še po blatnih kolovozih. Temu preprosto ni namenjen. Ne glede na videz in predvsem zato, ker prazen tehta skoraj poldrugo tono. Nudi sicer več kot dovolj udobja, krmiljeno je natančno vse do hitrejših voženj skozi ovinke, ko sprednji del rahlo sili navzven, zato bi težko dejal, da sem se počutil kot v drvarnici. Nič namreč ne škriplje, morda občasno malo zloženi sedeži zadnje klopi. Kar pa dosti ne moti. Bi si pa želel za razred trše vzmetenje, saj nisem pretirani ljubitelj guganja po prečenju ležečih policajev. Toda po drugi strani se vedno znova zavem, kako odlično je sedeti višje in imeti boljši pregled nad dogajanje. Tokrat sem se prvič po vrnitvi za krmilo Ford Kuge, ki za osebno vozilo nudi dokaj visoko sedenja, počutil, kot bi se usedel v nizko spuščeno limuzino.

Razumem, da je kombi, toda poraba…

K uporabnosti vozila precej pripomore sodoben dvolitrski turbodizelski štirivaljnik s 136 kilovati. V govorici gostilniških moških pogovorov prevedeno 185 konjev. Moči je več kot dovolj, ravno tako tudi navora (405 Nm). Nekje se to mora pokazati. In se. V porabi. Uradno je sicer poraba v mešanem ciklu prijetnih 6,4 litra, toda naj sem se še tako trudil, je pri mojem ciklu, pa ni ravno »športen« in »ne varčen«, je nikakor nisem uspel spustiti kaj dosti pod mejo devetih litrov.

K udobju vožnje pripomore šeststopenjski samodejni menjalnik, ki med normalno vožnjo prestavlja relativno mehkobno in brez nepotrebnih zamud, ko se čudiš, zakaj motor tako zelo tuli. Naglejše speljevanja mu povzroča nekaj težav, ampak v tem primeru se moramo spet vrniti na osrednje vprašanje. Komu in zakaj je vozilo namenjeno in razumeti, da kljub nekoliko strupenemu videzu pač ne sedimo v cestnem dirkalniku.

Pričakovano voznikovo okolje

Kdor je vajen Fordovih osebnih avtomobilov, se bo za volanom počutil domače. Pregledni merilniki, zvečine logično nameščena stikala in priročen volanski obroč. Sredinski na dotik občutljiv zaslon infozabavnega sistema je srednje velik, torej ravno pravšnji za vse informacije, ki jih tamkaj pričakujemo. Podobno je z asistenčnimi sistemi. Pri tej izvedbi so vsi na krovu, ki jih dandanes pričakujemo in potrebujemo. Pomoč pri parkiranju, prilagodljivi ohranjevalnik hitrosti, nadzor nad okolico vozila, opozorilo o voznem pasu in tako naprej. Nima smisla ponavljati, kajti ti delujejo natanko tako, kot na primer v nekoliko manjšem Ford Tourneo Connect Active. Do nekje pomagajo, toda niso vsemogočni. Vem, da nekateri ne marajo prilagodljivega ohranjevalnika, a priznan, da ga občasno nadvse rad uporabljam. Sploh med vožnjo po avtocesti, ko se, čeprav najbrž ni najbolj varno, pogovarjam s sopotnikom. Pri tem imam raje srednje dolgo varnostno razdaljo in pri tej nastavitvi nisem opazil, da bi sistem pretirano kasno sunkoviteje zavaril zaradi vozila pred njim ali da ne bi poskočil po premiku na prehitevalni pas. So razlike med nami, toda načeloma se mi zdi delovanje tega sistema primeren, kadar se odločim za »upokojenski« slog vožnje.

Nekaj zadev, ki so me negativno presenetile

Prva je morda manj pomembna, toda že nekaj časa nisem sedel v novo vozilo, izjema je kakšna Dacia, ki ne bi imelo tipke za start in stop motorja. Še več. Ključ je treba vtakniti v ključavnico pod volanom in ga obrniti za zagon motorja. Kako čudno za nekaj, kar stane krepko preko 40 tisočakov. Iz istega razloga me je presenetila tudi vgrajena ročna klimatska naprava, ko ima že vsak poceni avto samodejno.

Ne moti me, da je ročica samodejnega menjalnika neugledna in neusklajena s siceršnjim videzom, me pa prikaz. Čeprav je zraven lestvica z oznakami in je celo osvetljena, ne prikazuje trenutnega položaja. To vidiš na zaslonu pred sabo, s čimer ni pravzaprav nič narobe. Vsaj dokler ne obrneš volana med zavijanjem in volanski obroč zakrije pogled nanj. Ali je res tako težko (in drago) takisto nuditi še zraven ročice?

Še ena malenkost me žuli. Dobesedno, čeprav sem po tehtnem razmisleku ugotovil, da ne gre za težavo, ki bi pestila vse voznike, in da, čeprav moteča, pravzaprav ne vpliva na varnost vožnje. Spodnji rob navpične plošče pred voznikom je za mojo nogo preblizu stopalkama za plin in zavoro. Zato sem skoraj vedno med premikom z nartom podrsal njen rob. Noga se vanj sicer ne zatakne, toda občutek mi vseeno ni bil pretirano po godu. Že centimeter ali dva krajša plošča, pa težave ne bi bilo.

Hvalimo:

• Prostorna in prilagodljiva potniška kabina
• Dovolj moči in navora
• Za kombi dobre vozne lastnosti

Grajamo:

• Ni električnega pomika stranskih in vrat prtljažnika
• Dokaj težko odstranjevanje sedežev
• Za odtenek preveč mehko vzmetenje