Ford F-150 Lightning je električni pickup, ki so ga inženirji izkoristili na pravi način
Matjaž Ropret 22. maja 2021 ob 11:27

Poltovornjak z baterijami in elektromotorji namesto velikega bencinskega stroja v nosu je zanimiv že kot vozilo in zaradi cene, kakršno bo imel na domačem, ameriškem trgu (ali ga bodo prodajali še kje drugje, ne vem). Stal bo od 40 tisoč dolarjev naprej.

Kar pa me je še bolj pritegnilo, je njegova dodatna uporabnost, zunaj osnovnega polja prevažanja ljudi in krame naokrog. Pri vsaki menjavi koncepta, tako tudi pri prehodu z motorja z notranjim zgorevanjem na električni pogon, je zelo fino, če novi prinese kakšno resno dodano vrednost. Ne da se ves čas pogovarjamo o njegovih omejitvah, v konkretnem primeru krajšem dosegu in daljšem polnjenju. Navor, ki je ves čas na voljo, tiha vožnja in še kakšna prednost so v redu, a lepo je videti napredek še kje, denimo pri prostoru ali pri širši uporabljivosti. Zato se bom najprej osredotočil na te vidike, predem pogledamo, kakšen je električni F-150 kot pickup oz. vozilo.

Pogon na elektromotor, pogosto v zadnji osi (če je avto zasnovan na povsem električni »platformi«) in baterije v dnu vozila v teoriji spraznijo prostor pod motornim pokrovom (»havbo«). V praksi pa proizvajalci tja večinoma natrpajo različne pretvornike napetosti, akumulatorje in ostalo elektronsko ropotijo, ki je kajpak nujno potrebna, a bi bilo fenomenalno, če bi bila skrita kje drugje. Kot je očitno pri tem Fordu, kajti spredaj ponuja 400-litrski prtljažnik. Večjega, kot ga zadaj denimo premore kombilimuzinski Focus. Tu je, jasno, zadaj še ogromen keson (1495 l). Zagotovo ima vozilo take višine več prostora za skrivanje elektronike kam drugam, gre za tritonskega monstruma in treba je poskrbeti za primerne ojačitve za varnost pri trkih. Vseeno pa bi rad videl kaj podobnega še pri kakšnem drugem, malo bolj vsakdanjem avtu. Dva konkretna prtljažna prostora namesto enega bi pomenila resno transformacijo.

Druga odlična ideja je uporaba električnega vozila kot premičnega generatorja za druge naprave. Že za dvojček Hyundai Ioniq 5 – Kia EV6 sem zapisal, da ju bo mogoče uporabljati v te namene. Na primer za priklop hladilnika na pikniku. Toda F-150 Lightning gre še dlje. Mišljen je za terenske delavce, ki bodo lahko z njim napajali udarna kladiva, kompresorje, vrtalnike, žage in drugo resno opremo. V vozilu je skupno 11 vtičnic, med njimi seveda take z 230V. Poltovornjak pa bo lahko ob izpadu električne energije kar priložnostna »elektrarna« za hišo oz. stanovanje, če bo lastnik imel nameščeno domačo polnilno postajo. Oddajna moč bo lahko 9,6 kW in pri Fordu pravijo, da bo različica s podaljšanim dosegom, torej večjo baterijo, poskrbela za tri dni samooskrbe z elektriko, če računajo povprečno dnevno porabo 30 kWh. Ob zmernejši porabi naj bi se dalo preživeti tudi deset dni, kar bi na primer pokrilo izpad, kakršnega smo l. 2014 doživeli zaradi žleda.

»Strela« ima sicer osnovo v 14. generaciji standardnega F-150, že leta najbolje prodajanega tovrstnega vozila v ZDA. Tam pa je to tudi ena najbolj priljubljenih kategorij in že pred leti sem se med prevažanjem po zahodni obali večkrat nasmejal ob poslušanju radijskih oglasov za poltovrnjake, v katerih so kot glavno lastnost izpostavljali, kolikšno breme lahko posamezen model vleče. V konkretnem primeru 3,5 t ali 4,5 t pri močnejši izvedbi. Ford ni bistveno spreminjal oblike, še manj zašel v kakšno ekstravaganco v slogu Teslinega Cybertrucka. Mislim, da so se odločili kar prav. Svetlobni pas čez celotno sprednjo širino ga naredi povsem dovolj prepoznavnega in določeni detajli toliko svežega, da ni enaka »škatla« kot vsi ostali podobni avti, če jim lahko tako rečemo. Vsekakor je postaven, v Fordu pa celo trdijo, da je to najbolj aerodinamičen F-150 doslej. Jim verjamem, še vedno pa hudo dobrih številk glede zračnega upora ne more imeti.

Kot rečeno, bosta na voljo dve izvedbi. Ena s »standardnim« in druga s »podaljšanim« dosegom. O kapaciteti baterije v Fordu ne govorijo, je pa druga zagotovo blizu 100 kWh ali še čez. Navajajo samo doseg, 370 ali 480 km (to so za zdaj Fordove ocene). Standardna različica ima motor s 318 kW (426 KM) moči, zmogljivejša pa s 420 kW oz. 563 »konji«. Pri obeh najvišji navor znaša 1050 Nm. Pospešek do 100 km/h bo menda 4,5 s, v teritoriju športnih avtov, ne tovornjakov. Hitrost polnjenja bo šla do 150 kW. Ne manjkata velik sredinski (15,5 palcev) in voznikov zaslon, infozabavni sistem je novi Sync 4 (kot v modelu Mustang Mach-E), za odklepanje in zagon vozila bo mogoče uporabljati pametni telefon, menda se bo na določenih cestah smelo voziti brez rok na volanu, za kar bodo poskrbeli ustrezni asistenčni sistemi pod oznako BlueCruise.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Ker tega modela pri nas verjetno ne bo, lahko le upamo, da bo Ford na podoben način posodobil še Rangerja in katerega od bolj »civilnih« avtomobilov ter še tam pokazal, v čem so lahko električni modeli boljši od bencinskih.

Fotografije: Ford

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja