Ford: »Explorer je zdaj boljši avto, kot bi bil pred pol leta«
Matjaž Ropret 30. marca 2024 ob 06:27

Ponekod v Evropi je v prodajo po polletnem zamiku prišel električni Ford Explorer, v Sloveniji ga lahko po besedah uvoznika pričakujemo septembra. Proizvajalec trdi, da je v tem času, ko se je ukvarjal s certificiranjem baterije, opravil še druge izboljšave na avtu, ki tako v borbo s konkurenti, teh ne bo manjkalo, prihaja bolje pripravljen.

Po Mustangu Mach-E bo Explorer drugi povsem električni model v Fordovi ponudbi, do konca leta (ali v začetku naslednjega) naj bi sledila še Puma in pa »dostavni« Tourneo Courier. Medtem ko bosta slednja navzven enaka kot izvedbi z motorji na notranje zgorevanje, torej bodo zgolj predelali obstoječo platformo (podobno, kot počnejo še nekateri proizvajalci), sta Explorer in pa njegov malce večji, še nerazkriti brat Capri zgrajena na Volkswagnovi osnovi MEB. Vendar prilagojena precej po fordovsko, s poudarkom na podvozju za dinamično vožnjo, in precej spremenjeno notranjostjo. Med drugim z zaslonom, ki mu je mogoče prilagajati naklon in za katerim se skriva predal, ter s Fordovim infozabavnim sistemom, povzetem po Machu-E.

Novi križanec ali SUV, kakor ga že hočete popredalčkati, je s 4,46 m dolžine približna ustreznica Kugi, ki povsem električne izvedbe za razliko od Pume očitno ne bo dobila. S tem naj bi bil dovolj velik vsaj za štiričlansko družino, četudi se zdi 450 l prtljažnika nekoliko malo, a še vedno konkurenčno. Tudi notranjih odlagalnih predalov je precej, še posebej izpostavljajo skoraj 20-litrskega v konzoli med voznikom in sovoznikom, ki pa verjetno ukrade kakšen cm prostora za kolena.

Zamik pri začetku prodaje, povezan s pridobivanjem ustreznega certifikata za baterije, so izkoristili za piljenje različnih vidikov, vgradili so tudi motorje, kakršne denimo po novem srečamo v Volkswagnu ID.4 ali Škodi Enyaq. Pri pogonu na zadnji kolesi to pomeni 210 kW (286 KM), pri štirikolesnem pa 250 kW oz. 340 KM. Baterija pri prvi različici nudi že poznanih 77 kWh uporabne kapacitete, polni pa se lahko z največ 135 kW na enosmernem toku. Šririkolesno gnana različica (AWD) bo v bateriji za uporabnika imela 79 kWh, torej dve kilovatni uri več, moč polnjenja pa bo šla do 185 kW (podobno kot smo denimo že videli pri Cupri Born). Pri izvedbi z zadnjim pogonom naj bi doseg po merjenju WLTP znašal vse do 602 km, pri AWD pa do 566 km. Kasneje bo na voljo tudi manjša baterija z 52 kWh, ki naj bi nudila do 384 km dosega, in se mi za take vrste avto ne zdi najbolj primerna. Dosega bo v praksi skoraj zanesljivo manj, ne glede na različico, koliko, pa je težko reči, in bo odvisno od marsikaterega dejavnika. Ford pri tem ni osamljen, vsi počnejo podobno, ker želijo na oglasih svoja vozila predstaviti v čim lepši luči, toda z navajanjem tovrstnih številk si proizvajalci električnih vozil delajo zgolj škodo. Morali bi biti manj bombastični in najti način za prikazovanje bolj realnih dosegov. S tem ne bi vzbujali nerealnih pričakovanj pri kupcih in bi tudi odvzeli vsaj eno polje kritike nasprotnikom električnih vozil.

Ford želi v Evropi v električna vozila vnesti strast in čustva. Na voljo je dovolj dolgočasnih avtomobilov in SUV-jev.

Jim Farley, izvršni direktor družbe Ford

Podjetje je ob začetku prodaje Explorerja, ki je z vplivnico Lexie Alford za volanom že obkrožil planet, tudi sklenilo strateško partnerstvo z družbo Allego, ki upravlja enega največjih evropskih omrežij ultrahitrih polnilnic. V sklopu sodelovanja bosta več sto Fordovih prodajnih salonov po Evropi opremila z infrastrukturo za ultrahitro polnjenje. »Novo sodelovanje bo uporabnikom dodatno razširilo ponudbo priročnih in zanesljivih rešitev za polnjenje električnih vozil, saj si ameriška znamka prizadeva za 100-odstotno električno paleto modelov osebnih in gospodarskih vozil v Evropi do leta 2035,« so še dodali v Fordu. Ni še jasno, ali bodo tovrstne polnilnice postavili tudi v slovenskih salonih, bodo pa tam, kjer bodo stale, odprte za vsa vozila, toda Fordi se bodo polnili z načelu »Priključi in polni,« torej uporabnikom ne bo treba prislanjati kartic ali odpirati aplikacij na telefonu.

V Nemčiji se Explorer s »podaljšanim dosegom« cenovno začne pri 49.500 evrih, boljša oprema in štirikolesni pogon vsak pomenita še po štiri tisočake doplačila. Različica s »standardnim dosegom« bo na voljo od 42.500 evrov naprej. Od bolj vidnih razlik med osnovno opremo in nivojem Premium velja omeniti matrične žaromete, ambientalno osvetlitev, 20-palčna platišča (namesto 19-palčnih) in zvočno letev Bang & Olufsen na armaturni plošči. Toplotna črpalka je v vsakem primeru na spisku dodatne opreme (za 1.050 evrov). Za razliko od denimo ID.4 pa je v serijski opremi kamera za pogled nazaj.

Cenovno je tako postavljen na zelo podoben nivo kot denimo aktualni »evropski avto leta« Renault Scenic e-tech electric, ki ga že prodajajo na Hrvaškem, v Slovenijo pa prihaja proti koncu leta. V sosednji državi (in tudi v Nemčiji) izvedba z večjo baterijo, njena kapaciteta znaša kar 87 kWh (pri izvedbi z manjšo 60 kWh), stane malce manj kot 50 tisoč evrov brez kakšne dodatne opreme, pri čemer ima v Nemčiji (za tisočaka nižjo ceno!) vgrajen trifazni polnilnik za polnjenje z izmeničnim tokom, na Hrvaškem pa ga je treba doplačati in stane zajetnih dva tisoč evrov.

Podobne cene ima tudi Peugeot e-3008, ki je za Slovenijo napovedan še pred poletjem. Ta bo sicer sprva na voljo zgolj z manjšo baterijo, ki pa že ponuja solidnih 73 kWh kapacitete, prihodnje leto bo nato naprodaj tudi z večjo, ki lahko shrani celo 98 kWh električne energije. S tem pa zelo verjetno odgovarja na pomisleke skoraj vseh, ki se jim zdi doseg električnih avtomobilov premajhen. Vprašanje je potem zgolj cena.    

Pričakujem, da se bo šele z omenjenimi, pa tudi Škodo Elroq (v začetku prihodnjega leta) in še kakšnim avtomobilom podobne velikosti (Kia EV5, Tesla Model 2?), začela prava borba za kupce v bolj množičnem razredu, s tem pa tudi nižanje cen. Letošnje leto bo v »električnem« pogledu bolj prehodno, 2025 pa bi znalo, tudi s pričakovano eksplozijo »mestnih« modelov (Citroen e-c3 in podobni iz ostalih znamk Stellantisa, npr. Fiat Panda, Renault 5, Škoda Epiq, že omenjena Fordova Puma in drugi), pomeniti pravi začetek razmaha. Toda veliko bo odvisnega tako od cen kot od napredka infrastrukture.

Fotografije Explorerja: Ford

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja