Focusov preskok, ko se je izvil iz najstniških let
Matjaž Ropret 22. septembra 2018 ob 07:43

Dve desetletji sta minili, odkar je Ford čisto solidnega, a medlega Escorta nadomestil s precej radikalnim Focusom. Ta je postal (globalna) uspešnica in za njegovo četrto generacijo, ki so jo v teh dneh začeli prodajati v Sloveniji, pričakujejo, da bo v enaki maniri nadaljevala zgodbo. Pri tem v Sloveniji vidim eno samo oviro. Ni dvoma o vozni superiornosti tega avta, modnih in tehnoloških adutov mu prav tako ne manjka, nisem pa prepričan o pravilni cenovni umestitvi.

 

Pojdimo od začetka. Fordovi predstavniki trdijo, da je to njihov najboljši izdelek, odkar se v (samostojni) Sloveniji ukvarjajo s prodajo avtomobilov te znamke. Glavne predispozicije so še naprej vozna dinamika – glede tega je res med boljšimi ali celo najboljši v svojem razredu –, po novem tudi večja prostornost in tehnološka opremljenost. Več prostora je opaznega že spredaj, kjer armatura in srednja konzola puščata več prostora za noge. Prav tako se lažje diha zadaj in prtljažnik je večji, še posebej pri karavanu (ki pa ga še nismo vozili, saj prihaja novembra). Voznik in sopotnik bosta zagotovo opazila prečiščenost armaturne plošče s pol manj tipkami kot v prejšnjem modelu. A tudi rahlo pretirano sivino oz. črnino (stalnica pri Fordu v zadnjem času) ter pomanjkanje razgibanosti.

Tehnologije je res veliko, določene lastnosti so posebne, drugod pa Focus tudi malo zaostaja. Prilagodljiv tempomat je zdaj precej bolj napreden in tudi cenejši, vozi lepo in zna tudi prilagajati hitrost glede na prometne znake, se pravi omejitve, če si voznik tega želi. V kombinaciji s samodejnim menjalnikom zna avto ohranjati v sredini voznega pasu, to je na avtocesti kar zanimivo, in tudi ustaviti ter speljati znotraj treh sekund. Sicer se izključi in čaka, da ga noga na plinu znova aktivira. Prvič je pri Fordu na voljo prosojni zaslon (head-up), ki ima klasično dvižno stekelce. Ima jasno in lepo grafiko ter precej informacij, ni pa najbolj svetel, saj tudi pri najvišji stopnji svetilnosti na močnejšem soncu ni najbolje viden. Vidi pa se ga tudi s polariziranimi sončnimi očali.

Posebnost je še aktivna pomoč pri parkiranju, ki ne obrača samo volana, ampak skrbi še za plin in zaviranje. Seveda spet samo s samodejnim menjalnikom. Prav tako zna zavirati pomočnik za prepoznavanje prečnega prometa. Sistem za preprečevanje naleta poleg pešcev prepoznava še kolesarje. Samodejno zaviranje deluje še po trku, da so nadaljnji udarci manjši, ob zaviranju pred oviro pa jo avto vozniku pomaga še obvoziti. Od vseh teh pomagal so serijska pomoč pri vzdrževanju smeri, sistem za preprečevanje trkov in zaviranje po trčenju.

Infozabavni sistem Sync 3 že poznamo, ni prav nič drugačen kot v drugih novejših Fordovih modelih. Znova je na voljo z dvema diagonala zaslona, 6,5- in 8-palčno. Povsem osnovna oprema Trend pa še stari sistem s 4,2-palčnim zaslonom. Hecno je, da je pri nekaterih stopnjah opreme navigacija že vključena, pri drugih pa je niti ni mogoče doplačati. V vsakem primeru pa je doplačljiv digitalni radijski sprejemnik (DAB+). Kamera za pogled nazaj ima lahko tudi 180-stopinjski kot. Vozniku pa, mogoče tudi zaradi prosojnega zaslona, v Fordu nismo namenili velikega zaslona namesto merilnikov, niti kot dodatno opremo. V vsakem primeru je tam klasičen in že poznan potovalni računalnik.

Žarometi so na voljo trojni. Osnova je v vseh različicah opreme, razen prestižni Vignale, halogenska. Potem pa lahko kupec izbere običajne LED ali prilagodljive. Ti s pomočjo prometnih znakov in prepoznave označb na cesti predvidevajo, kaj bo naprej in prilagajajo snop ter svetilnost.

Podvozje je osnovano na novi platformi c2 in menda omogoča še bolj dinamično vožnjo. Na voljo so trije ali pet voznih načinov, dokupiti se da tudi prilagodljivo vmetenje. A že običajnemu nič ne manjka. Niti v različici ST-Line ni trdo, kot je bilo prej, pa vseeno primerno za športno jemanje ovinkov. Med motorji sta dva bencinska in dva dizelska. Manjši bencinski je poznan litrski trivaljni turbo »mlinček« s 100 ali 125 »konjskimi močmi«. To je enako kot prej, je pa motor malo drugačne postavljen in dodelan, zna tudi izklapljati en valj pri lagodnem križarjenju, kar menda prihrani do pet odstotkov goriva. Večji, 1,5-litrski trivaljnik ima lahko 150 ali 182 km, dobra novica je razumno doplačilo zanj (dobrega tisočaka glede 1.0 125 za šibkejšo izvedbo in še 800 evrov za močnejšo). Na dizelski strani je 1,5-litrski s 95 ali 120 km ter dvolitrski s 150 »konji«. Močnejša izvedba manjšega je, recimo temu zadostna, prav nič pa dirkaška. Litrski ecoboost je bolj energičen in tudi primerljiv po varčnosti, zato bi šel moj glas še vedno zanj. Menjalnik je v vsakem primeru šeststopenjski, samodejni pa ima zdaj osem stopenj. Sam prestavlja lepo, v ročnem načinu je malo manj nežen, nikoli pa ni ravno bliskovit.

Za zdaj sta v salonih že štiri- in petvratna izvedenka. Karavan, kot rečeno, sledi kmalu. V začetku prihodnjega leta pa še povišani in z nekaj plastike obloženi Active, s petimi vrati ali kot karavan. Pri uvozniku pričakujejo, da bo polovica od 900 Focusov, kolikor naj bi jih prodali na leto, karavanov. In polovica naj bi jih imela opremo Titanium, slaba tretjina pa pri Fordu vse bolj uveljavljeni ST-Line. Najcenejši Focus sicer po ceniku stane 16.990 evrov (brez kovinske barve, stroškov priprave, itd). Že to nakazuje cenovni preskok, ki je po celotnem ceniku, poleg absolutno prevelikega števila različic, več kot opazen. Če je bilo mogoče Focusa prejšnje generacije z 1.0 125 km, ročnim menjalnikom in zelo dobro opremo dobiti za dvajset tisočakov (celo karavana), je zdaj treba za nekaj takega odšteti gladko čez 25 tisoč evrov, z dizlom in samodejnim menjalnikom pa cena hitro preseže 30 tisočakov. V Fordu tak preskok pojasnjujejo z dejstvom, da gre za popolnoma nov in bolje opremljen avto. Bomo videli, koliko časa bo standardni popust v ceniku vztrajal na dokaj skromnih 1.500 evrih. Je pa na voljo brezobrestno financiranje ali po domače – pol plačaš ob nakupu, pol pa čez dve leti.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


 

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja