Finci in Estonci trdijo, da imajo prvo komercialno omrežje 5G
Matjaž Ropret 28. junija 2018 ob 11:27

Različni operaterji se v zadnjem času prerivajo za titulo »prvega s komercialnim omrežjem 5G.« Sinoči se je tako Elisa, ki storitve ponuja na finskem in v Estoniji, pohvalila, da je že začela prodajati naročniški paket v novem omrežju. Pred dobrim mesecem pa so operaterji Etisalat, STC in Ooredoo v Združenih arabskih emiratih, Savdski Arabiji in Katarju že trdili, da so prvi na svetu s komercialnim, ne samo testnim omrežjem pete generacije.

Elisa je peto generacijo za zdaj zagnala v mestih Tampere (Finska) in Talin (Estonija), prva uporabnika pa sta bila z videopogovorom finska ministrica za promet in komunikacije Anne Berner ter njena estonska kolegica, ki je pristojna za gospodarstvo in infrastrukturo, Kadri Simson. Primat pri 5G so torej prevzele ženske. Bernerjeva je ob tem povedala:

Želimo biti v ospredju pri razvoju storitev v omrežjih pete generacije. Jeseni nameravamo podeliti licence za uporabo frekvenc v območju 3.400 – 3.800 MHz, da bodo lahko finski operaterji med prvimi na svetu začeli vzpostavljati omrežja 5G.

V Sloveniji so za zdaj v podobnem frekvenčnem pasu nekateri operaterji zgolj opravljali prva testiranja, medtem ko regulator, Agencija za komunikacijska omrežja in storitve namerava najprej razdeliti frekvence v območju 700 MHz, ki so bile nekdaj v uporabi za prizemno televizijo in omogočajo pokrivanje na daljše razdalje. Ne prinašajo pa večjih dobrobiti glede hitrosti, kot jih višje frekvence.

Elisa v svojem prvem naročniškem paketu za novo omrežje ponuja hitrost 600 Mb/s pri neomejenem prenosu podatkov v nordijskih državah (Finska, Švedska, Danska, Norveška, Estonija, Latvija in Litva), v ostalih državah EU pa je vključena količina omejena na 20 GB na mesec. Naročnina je 45 evrov na mesec, sms-e in mms-e morajo naročniki plačevati posebej (po 6,9 centov), govorne storitve pa niso mogoče. Podobno kot tudi na bližnjem vzhodu je tudi ta paket bolj namenjen domačemu dostopu do interneta kot čemu drugemu. Težava pa je v tem, da je zelo težko najti naprave, najsi bodo telefoni ali modemi, ki bi podpirale 5G. Ministrici sta si pomagali s tablicama, ki ju je priskrbel Huawei.

Poleg višjih hitrosti prinašajo naslednik LTE-ja še druge prednosti. Ena je v tem, da omogoča priključevanje ogromnega števila naprav v omrežje. In skupaj z veliko večjo pasovno širino bo to po besedah predsednika uprave Elise Velija Mattija Mattile omogočilo, da bodo lahko v prihodnje vsi gledalci spremljali nogometno tekmo z visoko kakovostjo slike in brez zatikanj na kateri koli napravi. Še bolj pomemben pa bo 5G za internet stvari in za področja, kot so promet, zdravstvo, kmetijstvo in druga. V omrežje bo namreč lahko priključena množica naprav, ki se bodo pogovarjale med seboj in z nadzornimi centri, uporabljale bodo posebne ozkopasovne povezave (omrežje je namreč mogoče razdeliti na več delov), da ne bodo motile ostalega prometa, in porabljale malo energije. Nedavno je industrija dobila tudi končno različico standarda 5G. Kljub prvim omrežjem pa težko pričakujemo razmah te tehnologije prej kot v začetku prihodnjega desetletja.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Na naslovni fotografiji so od leve proti desni prvi mož Elise Veli-Matti Mattila, ministrica Anne Berner in župan mesta Tampere Luri Lyly. Foto: Elisa

 

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja