Fiat 500e, ameriška izvedba: Kulska strela iz preteklosti (#video)
Alan Orlič 25. marca 2021 ob 06:44

Z električnimi avti se je začelo zares dogajati pred dobrim desetletjem in čeprav so nekateri še zdaj mnenja, da je prezgodaj, smo vseeno videli že marsikaj na tem področju. Eden prvih, ki je začel tipati teren električnih vozil, je bil tudi Fiat. Ne sicer na evropskih tleh, ampak na oni strani Atlantika, predvsem v sončni Kaliforniji, ki je že od nekdaj verjela v elektriko. Nafte nimajo, imajo pa veliko sonca, da o tisti dolini s tehnološkimi velikani niti ne govorimo. Če je zraven še ekologija, to ponuja priložnost, ki se jo splača izkoristi.

Fiat 500 je bil v 50-ih letih prejšnjega stoletja avto, ki je Italijo spravil na štiri kolesa. Ne le Italijo, tudi Jugoslaviji je pomagal, da se je delavski narod lahko odpeljal na Jadransko morje počitnikovat. Kako se je štiričlanska družina s prtljago za 14 dni spravila v avto in odpeljala na morje, je še danes za mlajše generacije uganka, saj tega niti z veliko večjimi in prostornejšimi avti velikokrat ne znamo rešiti. Pol stoletja kasneje so pri Fiatu rekli, da je čas za reinkarnacijo in predstavili novi model 500, ki je hitro postal uspešnica. Sledila je še električna različica, ki jo je zdaj mogoče rabljeno kupiti tudi v Sloveniji, in smo jo na kratko preizkusili.

Zunanjost ne kaže, kaj se skriva pod pokrovom, le e pri imenu daje slutiti na drugačno vsebino. Sicer je to enak avto kot kateri koli 500. Majhen, mestni, saj v dolžino meri za današnje čase skromnih 3,55 m. Volkswagen e-Up! je denimo 5 cm daljši in čeprav imata oba avta kolesa postavljena v skrajni legi, je Volkswagnu uspelo iztisniti dobrih 11 cm več medosne razdalje, 2,41 m napram 2,30 m. Na račun odsekanega zadka ima večji prtljažnik, ki ga je v primerjavi s Fiatovimi 170 litri skoraj 100 litrov več. Tudi prostora za potnike na zadnjih sedežih je več, predvsem slednji lažje vstopijo na račun zadnjih vrat. Podobno velja za Renaultovega Twinga Electric, ki bo z vidika praktičnosti prav tako zmagal. Ampak Fiatov malček ima v primerjavi s škatlastim Up!-om ter rahlo cenenim Twingom dušo. Tisto, pravo, italijansko. Zaobljene oblike karoserije, okrogle luči, športno, morda že malce preveč spuščen prednji del avta, in gume, ki se jih ne bi sramoval niti krepko večji avto mu dajo šarmanten značaj, ki ga pri bolj praktičnemu Nemcu pogrešamo. Če povemo drugače, s Fiatom 500e ste frajer, z Up!-om in Twingom varčnež. S prvim žigolo, z drugim gledate cene parcel na Žalah.

Še ena pomembna razlika, pri Fiatu 500e boste kot voznik in sovoznik sedeli kot kralj. Odlični nastavljivi usnjeni sedeži, naslonjalo za roko na obeh sedežih, sončna streha, vse govori v prid užitku za voznika in sovoznika, medtem ko so zadnji sedeži bolj za rezervo. Glede na to, da je električna različica zapeljala na ceste pred dobrimi 8 leti, se to pozna tudi na notranjosti. Ekrani? Pozabite, sicer so merilniki mešanica LCD-zaslona in analognih kazalcev, a radijski sprejemnik ima še enobarvni, dvovrstični zaslon, o navigaciji ne duha ne sluha. Kljub temu so vse informacije lepo predstavljene, od stanja napolnjenosti baterije do prikaza, v katerem območju deluje motor. Tudi asistenčnih sistemov ni, razen tempomata in obveznega ABS-a ter sistema za nadzor stabilnosti. Skratka notranost, ki je bila za svoj čas na spodobnem nivoju, danes pa že malo retro. Ker pa imate pametni telefon, ki ga lahko vstavite v nosilec, vgrajenega GPS-a niti ne boste pogrešali. Zanimiva je rešitev namesto klasičnega menjalnika. Pod armaturno ploščo so štiri tipke za vožnjo (naprej, nazaj, nevtralni položaj in parkiranje, ki zablokira kolesa), prestavno ročico so zabrisali v kot po hitrem postopku, kar je tudi edino pravilno. Tipke pa delujejo praktično še med premikanjem avta, sploh ni treba povsem ustaviti in pritisniti kakšnega pedala.

Vožnja z električnim malčkom je kljub letom čisto na nivoju in v skladu s pričakovanji, ki jih imamo od električnega avta. Za dober občutek poskrbi 111 konjev, ki avto kljub dodatnim 290 kilogramom zaradi baterij, potisne do 100 kilometrov na uro v dobrih 9 sekundah, končna hitrost je 140 kilometrov na uro. Pri njej je malo več piša vetra okrog karoserije, sicer pa je vse normalno. Le kilometri dosega kar letijo s »števca«. Ker je vsa teža v spodnjem delu avta, ni težav pri vožnji skozi ovinke, a dodatni kilogrami se vseeno občutijo. Ko je avto leta 2013 prišel na trg, je imel za tiste čase zelo konkurenčno kapaciteto baterije, 24 kWh. Podobno kot Nissan Leaf in več kot e-Up!, ki je imel 18 kWh, ali trojček naveze PSA-Mitsubishi s 14,5 oziroma 16 kWh. Na našem kratkem testu je pri zimskih temperaturah kazal doseg okoli 130 km pri polni bateriji, podobno kot omenjeni Twingo, ki smo ga pred kratkim preizkusili. Taka številka bi bila tudi realna pri vožnji, ki ne bi vključevala avtoceste. S Twingom si delita še eno uporabno lastnost, vodno hlajeno baterijo, ki naj bi zagotavljala daljšo življenjsko dobo.

Za zaključek lahko rečemo, da kljub letom Fiat 500e deluje čisto spodobno in celo konkurenčno, če ga primerjamo s Twingom. Slednji je kar nekaj tisočakov dražji, ima šibkejši motor in manj zanimivo notranjost, le uporabnost ima večjo zaradi petih vrat in nekaj več prostora zadaj. Kljub temu, da 12 tisočakov ni ravno drobiž in da v tem primeru kupujete rabljen avto, ameriške petstotice ne bi prehitro odpisali, ampak priporočamo vsaj testno vožnjo ob boku tisti s Twingom, potem pa se odločajte naprej. Morda vas italijanski šarm kljub vsemu zapelje.

Posodil: Siccabo, d. o. o.

Cena: Od 10.000 evrov naprej, odvisno od letnika in kilometrov

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

HVALIMO:
  • Bolj kul kot marsikateri nov model
  • Dobro počutje za voznika in sovoznika
  • Zabavna vožnja
  • Dostopna cena
GRAJAMO:
  • Dosega je dovolj zgolj za mestno in primestno vožnjo
  • Ni sodobne tehnologije
  • Kupiti je mogoče zgolj rabljenega
Avtor Alan Orlič
mm
Alan je s pisanjem člankov začel leta 1997 za revijo Moj mikro. Pokrival je programsko in strojno opremo, nazadnje predvsem digitalno fotografijo in vse, kar je povezano z njo. Članke je pisal tudi za druge medije, kot so Svet in ljudje, Joker in Delo. Trenutno si služi kruh kot informatik, ki upa na boljše čase za slovenske pisce tehnoloških člankov.
Alan Orlič - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja