Facebookova neobvezna internetna nevtralnost
Matjaž Ropret 16. marca 2016 ob 08:30

V Sloveniji se še zdaj, eno leto po »ukinitvi« ničelne tarife zaradi kršenja pravil o internetni nevtralnosti, s tem ne more sprijazniti. In razumeti, zakaj je narobe, če je prenos podatkov za nekatere storitve – običajno pretočni video in glasbo – zastonj oz. ne šteje v mesečno zakupljeno kvoto. A tudi drugod je podobno. Facebook v marsikateri državi ponuja program free basics (prej znan kot internet.org), ki je v bistvu zastonjski dostop do določenih spletnih storitev. Ne pa do celotnega interneta. Ko je indijski telekomunikacijski regulator to Facebookovo ponudbo v drugi najbolj številčni državi na svetu nedavno prepovedal, je to sprožilo burno debato.

Mark Zuckerberg na Svetovnem kongresu mobilne telefonije v Barceloni. Foto Matjaž Ropret
Mark Zuckerberg na Svetovnem kongresu mobilne telefonije v Barceloni.
Foto Matjaž Ropret

Ne samo zaradi same odločitve in pomena nevtralnosti, tudi zato, ker se je menda Facebook v Indiji obnašal imperialistično. Kot je pojasnil ustanovitelj spletišča Gigaom, zdaj vlagatelj v startupe, po rodu Indijec Om Malik.

Največ prahu je dvignil drug vpliven vlagatelj Marc Andreesen, ki je zagovarjal stališče, da je bolje, če ljudje dobijo filtriran dostop do spletnih strani, kot da sploh nimajo dostopa do interneta.

Na sejmu MWC v Barceloni je na vprašanja o tem med svojim nastopom odgovarjal tudi soustanovitelj in šef Facebooka Mark Zuckerberg, ki internetne nevtralnosti ni niti omenil. Dejal je le, da je razočaran na indijsko odločitvijo in da pač v vsaki državi ravnajo drugače. V podjetju bodo tam, kjer free basics ne bo več mogoč, poskušali na druge načine revnejšim zagotoviti dostop do interneta. Facebookovi nameni so zagotovo plemeniti, saj marsikdo brez njegove pomoči dejansko nima dostopa do medmrežja in informacij na njem. Toda težava je v tem, da so na voljo tiste storitve, ki jih izberejo v Facebooku, in da v Zuckerberg in njegovi pogosto že enačijo internet s facebookom. Vsekakor pa bi morali prakso zastonjske tarife (angl. zero rating) preganjati v internetno razvitih državah, kot je Slovenija, če jo še v Indiji prepoznajo za kršitev internetne nevtralnosti oz. diskriminacijo med različnimi ponudniki spletnih storitev.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja