Sodišče Evropske unije je danes izdalo sodbo v zadevi Vincent Deroo-Blanquart proti Sony Europe. In v njej zapisalo, da prodaja računalnika z vnaprej nameščeno programsko opremo ni nepoštena poslovna praksa, ker ne izkrivlja ekonomskega obnašanja potrošnikov. Sodniki v Luksemburgu so tudi ugotovili, da je tak način prodaje kupcem všeč.
Kakšna je sploh zgodba? G. Deroo-Blanquart je leta 2008 v Franciji kupil prenosnik Sony Vaio, ki je imel prednameščen operacijski sistem Windows Vista in nekaj programov. Ko ga je prič zagnal, bi moral potrditi »licenčno pogodbo za končne uporabnike« (LPKU ali po angleško End User Licence Agreement, EULA), kot moramo storiti pri vsaki programski opremi. To je zavrnil in podjetje Sony prosil za vračilo dela nakupne cene računalnika – zanj je odštel 549 evrov –, ki bi ustrezal stroškom nameščenega softvera. V Sonyju mu niso ugodili in so mu ponudili, da vzamejo računalnik nazaj in mu vrnejo celotno kupnino. Kupec te ponudbe ni sprejel in je Sony tožil za 450 evrov zaradi pavšalnega nadomestila za prednaloženo programsko opremo in 2500 evrov za škodo, ki jo je utrpel zaradi nepoštene poslovne prakse.
Cena vnaprej nameščene programske opreme ni bistvena
Pristojno francosko sodišče je primer odstopilo evropskemu. To je ugotovilo, da tak način prodaje računalnikov izpolnjuje pričakovanja velike večine potrošnikov, ker lahko računalnik začnejo takoj uporabljati, ne da sami ukvarjajo še z nameščanjem operacijskega sistema in ostalega. Kupca so v trgovini seznanili, kaj je nameščeno na konkretnem prenosniku, kasneje pa so mu ponudili ali »podpis« pogodbe LPKU ali vračilo kupnine. Francosko sodišče bo moralo presoditi, ali potrošnik težje sprejme poslovno odločitev, če ima na eni strani na voljo računalnik ene znamke s prednameščenim programjem in podoben računalnik druge znamke brez programja. O ceni prednameščenih oken pa je sodišče opozorilo, da ta ne pomeni bistvene informacije in zato ni zavajajoča poslovna praksa. »Nenavedba cene vsakega dela te programske opreme ne more niti preprečiti potrošniku nakupa niti ne more povzročiti, da sprejme poslovno odločitev, ki je drugače ne bi sprejel,« je zapisalo sodišče.
Kdor pozna panogo seveda ve, da je nakup računalnika s prednaloženim softverom cenejši od nakupa samega računalnika in ločene licence za operacijski sistem. Katera cena je izkrivljena, ali tista, ki jo Microsoft ali kdo druga ponudi proizvajalcem strojne opreme, ali cena posamezne samostojne licence, je težko oceniti. Se je pa treba zavedati, da licenca za prednaložena okna velja samo za tisti računalnik, s katerim jih kupimo. Operacijski sistem ali program, kupljen posebej, pa je mogoče namestiti na kateri koli računalnik. Seveda samo na toliko računalnikov, kolikor dovoljuje licenca.
Brez komentarjev