Evropska unija korak za korakom ruši Applov zaprti vrtiček
Matjaž Ropret 14. decembra 2022 ob 06:04

Zaradi direktive o enotnem polnilnem priključku bo Apple moral še pri telefonih iPhone in slušalkah Aripods preiti z lastnega vtiča Lightning na univerzalni USB-C, v kolikor ne bo našel kakšne povsem brezžične ali magnetne rešitve. Toda to, če sodimo po poročanju Bloomberga, še zdaleč ne bo edina ogromna sprememba v letu 2024 (ali 2025).

Kot poroča vedno izvrstno obveščeni Bloombergov novinar Mark Gurman, se v Applu pripravljajo, da bodo v sistemu iOS dovolili alternativne trgovine z aplikacijami in tudi ročno nameščanje slednjih (angl. sideloading). Ne zaradi svoje dobre volje ali kakšne spremembe v strategiji podjetja, temveč zaradi Akta o digitalnih trgih, ki ga je sprejela Evropska unija in je začel veljati z letošnjim novembrom. Ta za t. i. vratarje, kot označuje podjetja, ki upravljajo z velikimi platformami in so vredna najmanj 75 milijard dolarjev, določa vrsto zahtev, ki jih bodo morala spoštovati najkasneje od. 6. marca 2024 naprej. Med temi zahtevami so tudi omogočanje uporabnikom, da nameščajo aplikacije oz. programe od koder želijo ali da lahko spreminjajo privzete nastavitve, ponudniki pa bodo morali zagotoviti tudi odprte programske vmesnike za različne funkcionalnosti svojih naprav ali medsebojno povezljivost (interoperabilnost) klepetalnih storitev.

Zaradi omenjenega se v Applu zavedajo, da znotraj EU ne bodo mogli več vzdrževati svojega dozdajšnjega načina upravljanja okolja iOS, četudi po Gurmanovih besedah nameravajo še naprej (vsaj poskušati) pri vsakem nakupu primakniti svoj lonček. Tudi ni povsem jasno, ali bodo razvijalcem oz. ponudnikom trgovin dovolili alternativne plačilne mehanizme, kajti zdaj gre vse prek Applovega, ki (v skoraj vsakem primeru) za ameriško korporacijo pobere 30 odstotkov celotnega zneska. Posledica tovrstnega »odprtja« bodo skoraj zagotovo igričarske trgovine, kot sta Epic Games Store – podjetje Epic Games je najbolj glasno in aktivno v boju proti Applovemu »monopolističnemu« obnašanju – in Steam, ni si težko zamišljati Amazonove in Microsoftove trgovine, morda celo Googlove Trgovine Play, pa tudi česa v slogu ApkPure ali ApkMirror.

Poleg tega Gurman omenja še druge spremembe, v katere bo verjetno v Evropi prisiljen Apple. Morda tudi drugod, saj so še države, kjer razmišljajo o podobnih ukrepih. Med drugimi so tu dostop do funkcionalnosti NFC in kamer, pa še (polnopravno) vključevanje konkurenčnih iskalnikov stvari v sistem FindMy in uporaba drugih pogonov za spletne brskalnike. Še posebej NFC, ki je za plačevanje še vedno »zaklenjen« izključno na Apple Pay, je točka, ki jo mnogi v Evropi že dlje časa poskušajo streti. Apple se vedno znova izgovarja na skrb za varnost uporabnikov, vendar je ta argument neprepričljiv.

Drugi podobni operacijski sistemi dokazujejo, da varnost uporabnikov nikakor ne temelji na eni in edini trgovini z aplikacijami ali na funkcionalnostih strojne opreme, ki jih lahko izkoriščajo zgolj storitve proizvajalca. Znotraj Androida je veliko alternativnih, aplikacije se da nameščati tudi mimo njih, iz datotek .apk, vendar zaradi tega ni kakšnih težav. Oba operacijska sistema namreč ničemur, kar teče na njiju, ne dovolita poseganja v spodnje nivoje, česar so (bili) »hekerji« denimo navajeni v operacijskem sistemu Windows. Prav tako lahko vsakdo ponudi lastno aplikacijo za brezstično plačevanje. Ključno je na koncu vedno zaupanje in zadovoljstvo uporabnikov. Če bodo ti prepričani, da iz alternativnih trgovin dobijo aplikacije brez kakšne neprijetne »prtljage«, da je uporaba določene mobilne denarnice varna in da je izbira zaradi tega boljša (in morda cenejša), se bo vztrajanje pri odpravljanju monopola izkazalo za pravilno.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja