Evropska komisija je resna glede odpiranja Applovega vrtička
Matjaž Ropret 28. septembra 2023 ob 06:47

Apple je z iPhoni noro uspešen, ker je iz njih uspel ustvariti ekskluzivno blagovno znamko in ker nima neposredne konkurence (vem, na kaj ste pomislili, ampak berite naprej). Še posebej na domačem trgu, a tudi drugod je pomemben tudi pretežno zaprt ekosistem, sicer nekoliko omejujoč, vendar za tiste, ki se mu prepustijo, nadvse prijeten in v praksi nezamenljiv. Evropska unija na osnovi Akta o digitalnih trgih (Digital Markets Act, DMA) zahteva odpiranje »vrtička« konkurenčnim ponudnikom.

Evropski komisar za notranji trg Thierry Breton je Apple pozval, naj na podlagi DMA v programski in strojni opremi »odpre vrata« konkurenci. Poziv prihaja po tem, ko se je komisar nedavno v Bruslju v živo srečal z glavnim izvršnim direktorjem ameriške korporacije Timom Cookom. »Najsi bodo mobilna denarnica, brskalniki ali trgovine z aplikacijami, uporabniki iPhonov bi morali biti deležni dobrobiti konkurenčnega okolja s širokim naborom ponudnikov,« je poudaril Breton. Lahko bi dodali še kaj na strojni strani, denimo delovanje ur Apple Watch z androidnimi telefoni ali možnost, da druge ure, povezane z iPhoni, dostopajo do enakega nabora podatkov in zmožnosti kot Applove.

Apple je eno od šestih podjetij, ki jih je Evropska komisija, kot določa DMA, razglasila za t. i. vratarje (angl. Gatekeepers). Preostala so Alphabet (Google), Amazon, ByteDance (TikTok), Meta (Facebook) in Microsoft. To so upravljavci pomembnih platform, ki nanje morajo spuščati konkurenco. Če ima storitev več kot 45 milijonov rednih mesečnih uporabnikov v EU (ali več kot deset tisoč letnih uporabnikov na poslovnem področju), podjetje, ki z njo upravlja, ustvarja vsaj 7,5 milijard letnih prihodkov znotraj EU, ali je njegova tržna kapitalizacija zaradi evropskega poslovanja vredna vsaj 75 milijard evrov, ga prištejejo med vratarje. Kar pomeni, da mu naložijo dodatne obveze.

Med obvezami so ključne štiri. Najprej možnost popolne odstranitve prednameščenih aplikacij in izpisa iz storitev, v kamere jih posamezne platforme morda vpišejo samodejno. Nato alternativne trgovine z aplikacijami v operacijskih sistemih, prepoved sledenja uporabnikom zunaj storitev posameznega ponudnika, in nazadnje še prepoved preferiranja lastnih storitev  in izdelkov znotraj trgovin, iskalnikov in drugih platform, s katerimi upravljajo ta podjetja.

Kot je razumeti Bretona, bi Apple moral znotraj sistema iOS omogočiti alternativne trgovine z aplikacijami, brskalnike na osnovi konkurenčnih osnovo, ne zgolj Applove, in prav tako pomembno, druge mobilne denarnice, ki bi lahko v polnosti izkoriščale NFC za brezstično plačevanje, kar je zdaj omogočeno zgolj sistemu Apple Pay. Stvar bo seveda v načinu implementacije, tudi če bo komisija dejansko uspelo »prisiliti« omenjeno podjetje v te spremembe. Alternativne trgovine same po sebi ne pomenijo dosti, če z njimi skupaj ne pride tudi možnost alternativnih plačilnih posrednikov. Kajti dokler gre vse prek Appla in njegovih provizij, bo vse ostalo po starem. Glede »zaprtega« NFC je sicer odprta tudi protimonopolna preiskava, ki pa se vleče, in očitno komisija zdaj stavi na to, da bo lahko z zakonsko osnovo (DMA) hitreje in z manj posedanja po sodiščih prišla do enakega cilja.

V ZDA še skoraj večjo težavo predstavlja Applovo različno obravnavanje sporočil. Svojo klepetalno storitev iMessage je namreč že od začetka integriral kar v standardno aplikacijo za sms-e, pri čemer slednje označuje z zelenimi, sporočila prek lastne platforme pa z modrimi »oblački«. Ne želi pa podpreti drugih protokolov v isti aplikaciji ali poenotiti barv, kar ustvarja segmentacijo med ameriškimi najstniki, in velik pritisk slednjih na starše, naj jim kupijo »pravi« telefon.

To je že eden od razlogov Applovega rastočega tržnega deleža, še posebej v zadnjem letu, navkljub lanski občutni podražitvi. Letos so cene za serijo iPhone 15 ostale enake kot so bile lani za 14, v Evropi so se celo znižale za približno sto evrov zaradi ugodnejšega tečaja evra v primerjavi z dolarjem ob začetku prodaje, kar napoveduje še eno uspešno prodajno sezono za eno najvrednejših korporacij na svetu. Četudi mnoge tehnologije postajajo vsakdanje in se iz leta v leto pogovarjamo, kaj je sploh novega, Applu z iPhonom uspeva ne samo ohranjati, ampak celo povečevati zaželenost in prestižnost tega izdelka. Redko kje aura tehnološke naprednosti, boljše izdelave, superiorne uporabniške izkušnje in še česa traja tako dolgo in se samo še poglablja.

Vse bolj pa sem prepričan, da temu botruje še nekaj. Nihče od konkurenčnih proizvajalcev si ne more privoščiti ali je sploh v poziciji za zaresno tekmo z Applom. Slednji izdeluje zgolj drage telefone in le nekaj modelov na leto, podobno je tudi pri vseh njegovih drugih izdelkih. Zato se lahko bolj posveti tudi najmanjšim detajlom, izvede bolj tesno integracijo vsega, ker skoraj vse razvija sam, premišljeno pili uporabniško izkušnjo, dolgo odlaša z uvajanjem novih tehnologij in jih vgradi šele, ko so na visokem nivoju dodelanosti, za razliko od konkurence, ki jih pogosto uporabi prezgodaj, malodane v različici beta. Pri čemer Apple nato še zna »prodati zgodbo,« da je vse to njegov izum.

Seveda je veliko telefonov, ki vsaj glede na ceno ali tehnološke zmožnosti tekmujejo z iPhoni. Toda Samsung, Xiaomi in ostali imajo v portfelju vse vrste mobilnikov, od najcenejših do najdražjih. Tako nihče ne more na tak način razvijati blagovne znamke in »fame« okrog nje, ker jo vedno lahko asociiramo tudi s poceni izdelki. T. i. premijski izdelovalci avtomobilov se ne spuščajo na področje množičnega trga. Enako ne prestižne modne znamke. Izključno premijski proizvajalec telefonov pa je en sam. Microsoft je poskušal, a je s temi aspiracijami konec, nihče od ostalih pa se ne more odreči spodnjemu in srednjemu razredu in tudi nihče po Huaweiju ne vlaga niti približno dovolj v povečevanje prepoznavnosti, ugleda znamke in vse ostalo, kar je potrebno za prodor v višjem cenovnem razredu. Odpiranje Applovega vrtička seveda pri tem ne bo pomagalo, bo pa morda omogočilo ponudnikom različnih storitev pošteno tekmo z Applovimi in nagovarjanje še tiste petine ali četrtine trga, ki jim je bil zdaj dosegljiv zgolj pod (pogosto neugodnimi) pogoji kalifornijskega podjetja, in uporabnikom nekoliko večjo izbiro. Cook in ostali Applovi predstavniki trdijo, da potencialno na račun varnosti in zasebnosti, toda Breton jim odgovarja, da evropsko spodbujanje inovativnega okolja ne pomeni zniževanja kriterijev glede varnosti in zasebnosti.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja