Evropska komisija: »5G ne bo negativno vplival na zdravje«

Ob vseh norostih, ki se dogajajo v povezavi z omrežji 5G, se je s svojim sporočilom oglasila evropska komisija. V uradnem stališču, ki se opira na njena že dve desetletji veljavna priporočila ter izsledke Mednarodne komisije za varstvo pred neionizirnimi sevanji (ICNIRP), objavljenimi sredi marca, v Bruslju poudarjajo, da naslednja generacija mobilne telefonije ni nevarna.

»Obstoječi znanstveni dokazi o izpostavljenosti elektromagnetnemu polju potrjujejo, da so vrednosti pri omrežjih 5G nižje od dovoljenih. To pomeni, da 5G ne be negativno vplival na zdravje ljudi.«

Tako so svoje sporočilo za javnost začeli bruseljski uradniki. Nato pa prešli na nekaj razlage, kaj sploh je elektromagnetno polje, ki ga ustvarjajo delčki z električnim nabojem in ki se še zdaleč ni prvič pojavilo z elektronskimi napravami, ali še bolj natančno, z brezžičnimi oddajniki (in sprejemniki). Obstaja namreč v naravi, le da se ga ne zavedamo. Marsikaj, vključno s svetlobo, je namreč elektromagnetno valovanje. »Z večanjem števila mobilnih telefonov, tablic, prenosnikov in mnogih drugih povezanih naprav pa se je pomnožila tudi zaskrbljenost, kako to vpliva na zdravje.

Izpostavljenost temu pojavu, kolikor ga povzroča brezžična komunikacijska oprema, je omejena v priporočilih evropske komisije iz leta 1999. Ta pa so takrat pripravili na osnovi smernic ICNIRP, ki jih je ta institucija zdaj po 22 letih posodobila, v bistvu malenkostno, saj nove ugotovitve niso bile kaj dosti drugačne od takratnih. »Evropska unija ima na osnovi znanstvenih priporočil glede izpostavljenosti populacije elektromagnetnemu polju mejne vrednosti postavljene na vsaj 50-krat nižjo vrednost od tistih, pri katerih mednarodne znanstvene ugotovitve nakazujejo na možnost, da bi vplivala na zdravje ljudi,« pojasnjuje evropska komisija. Tudi nova priporočila ICNIRP niso bistveno drugačna in še vedno ne zahtevajo tako strogih omejitev, kot jih predlaga EU in veljajo v mnogih državah članicah, tudi v Sloveniji.

Nato pa še nekaj laične razlage glede samih omrežij 5G (in tudi 6G, ki bodo sledila enkrat v prihodnosti). Ta bodo uporabljala manjše antene (in delovala z nižjimi močmi, vendar bolj učinkovito) kot zdajšnja omrežja GSM, UMTS in LTE. V tem bodo pravzaprav primerljiva z domačimi brezžičnimi omrežji Wi-Fi. Ob tem pa bodo ponujala boljšo kakovost storitev in višje hitrosti, navaja evropska komisija, in poudarja, da so pri v ICNIRP ob pisanju novih smernic upoštevali vse tehnološke vidike omrežij 5G.

Evropska komisija pripravlja novo regulativo glede tehničnih in fizičnih lastnosti dostopnih točk za manjša področja, še posebej glede njihove prostornine, mase, izgleda in oddajnih moči. Vendar ta regulacija ne bo prinesla novih mejnih vrednost glede elektromagnetnih polj, zatrjujejo v komisiji. Z drugimi besedami – omejitev ne bodo zrahljali in vse postavitve nove opreme bodo morale ustrezati obstoječim državnim in lokalnim predpisom glede »sevanja«.

Evropska komisija se v svoji razlagi ni dotaknila frekvenc, ki tako zelo vznemirjajo nasprotnike omrežij 5G. Se pa s tem ukvarja dokument ICNIRP, ki še enkrat več poudarja, da imajo pri frekvencah nad 6 GHz radijski valovi izjemno kratek doseg in ne morejo prodreti v tkivo. Pri nižjih pa ne povzročajo nič od tega, kar govorijo različne teorije, še posebej ne sprememb na ravni molekul. Če že kaj, morda kakšen (nenevaren) fizikalen pojav. Povejmo pa še, da bosta v Sloveniji verjetno glavni frekvenčni območji za omrežja pete generacije 700 MHz in 3,6 GHz. Na prvem je bila nekoč analogna prizemna televizija (mimogrede – njeni oddajniki so imeli vsaj za red velikosti višje oddajne moči od baznih postaj mobilne telefonije) in te frekvence so uporabne za pokrivanje podeželja s hitrim internetom. Drugi frekvenčni pas pa je primeren za mesta, kjer se z večjim številom baznih postaj lahko zagotovi super hiter prenos podatkov po zraku, kajti višje frekvence imajo veliko večjo pasovno širino. Poleg tega bodo morda operaterji sčasoma za 5G uporabljali tudi frekvence, na katerih je zdaj LTE ali še celo 3G (800 MHz, 1,8 GHz, 2,1 GHz in 2,6 GHz). Nad 6 GHz pa 5G pri nas najbrž ne bo aktualen, saj nimamo velemest, kjer so take implementacije tehnologije smiselne.

Naslovna fotografija: Deposit Photos