Ob vseh tehnoloških rešitvah – večjih kapacitetah, super hitrem in brezžičnem polnjenju, programski opremi za varčevanje in ohranjanje kondicije – je baterija še vedno ena glavnih skrbi uporabnikov pametnih telefonov. Če k temu dodamo še težavne in drage in zamenjave ter veliko odpadkov zaradi menjave celotnih telefonov, ko baterije opešajo, je jasno, da bi bilo smiselno proizvajalcem postaviti določena pravila. Kar po dokumentih, ki so ušli v javnost, evropska komisija tudi kani storiti. Se pa malo bojim, da bo predlagala preveč radikalne ukrepe.
Direktiva, uredba ali karkoli naj bi komisija že predlagala, bo menda zapovedala zamenljive baterije v telefonih. To pa je tudi bolj ali manj vse, kar vemo o potencialnem predlogu, zato je zadeva precej nejasna. Ne vemo, ali bi morali biti vsi mobilniki taki, da bi lahko uporabniki samo menjavali baterije, ali pa bi bilo dovolj, če bi bili zasnovani tako, da to ne bi bil pretežak (in predrag) poseg na servisu. Tudi ne poznamo nobenih drugih podrobnosti, imam pa v zvezi s tem določeno mnenje in kakšen predlog.
Nekaj časa so proizvajalci res dajali prednost dizajnu in prestižu na račun baterije, seveda so kupci to blagoslovili, in kdor ima zdaj dve, tri, štiri leta star telefon je prav lahko padel v to luknjo majhnih kapacitet in skorajšnje nezamenljivosti. Se je pa v zadnjem letu ali dveh stanje precej izboljšale, kapacitete baterij so konkretno zrasle in tudi čez čas bi morali ti telefoni omogočati normalno uporabo brez prenašanje zunanje baterije (»powerbanka«) v drugem žepu ali v torbi. Zaradi v uvodu omenjenih tehnologij, ki jih podpira vse več telefonov, je tudi lažje imeti baterijo ves čas zadosti napolnjeno za podvige naslednjih nekaj ur. Starejši telefoni, ki ne zdržijo več celega dne z enim polnjenjem so težava, a vendarle ne tako pogosta, da bi bilo treba zaradi tega biti plat zvona.
Večji problem je dejansko v menjavi baterij, ki so zaradi dajanju prednosti modi, ne enostavni popravljivosti, saj so ti posegi zahtevni in dragi. Kot glavnega antagonista v tej zgodbi sploh ne vidim Appla, čeprav mnogi kolegi izpostavljajo prav to korporacijo. Za razliko od mnogih drugih proizvajalcev Apple konsistentno zasnuje svoje telefone tako, da imajo na spodnji strani vijaka, kar omogoča dokaj enostavno odpiranje (še s pomočjo vakumskega držala za poteg sprednje ali zadnje stranice navzgor). Tako vsakdo z nekaj znanja in izkušnjami pride v notranjost, lahko zamenja baterijo in tudi lepo zapre in zatesni zadevo nazaj. Poleg tega menjava baterije za iPhone ni nujno najdražja v primerjavi s konkurenco in v tujini, kjer je zelo pogosta storitev Apple Care uporabniki v tem pogledu res nimajo težav. Precej manj možnosti imajo pri marsikaterih drugih telefonih višjega razreda, ki so povsem zlepljeni skupaj, zaradi česar jih je težko že dobiti narazen, kaj šele nato znova sestaviti in zlepiti skupaj ter pri ohraniti tako izgled kot zatesnjenost pred vodo. Tak poseg pa zlahka stane 150 evrov, kar je seveda bistveno preveč za baterijo, ki samo po sebi ni vredna več kot nekaj deset evrov, skupen znesek pa je nesorazmerno visok glede na vrednost dve ali tri leta starega mobilnika.
Kar pa lahko zamerimo tako Applu kot še kateri drugi korporaciji, je omejevanje »neuradnih« serviserjev na vse mogoče načine. Proizvajalci jim nočejo omogočiti dostopa do nadomestnih delov (baterij), pravega orodja in diagnostične opreme. Telefoni pa so vse pogosteje zasnovani tako, da po »nepooblaščenih« posegih ne delujejo več pravilno ali vsaj javljajo nadležne »napake«. S tem seveda lahko proizvajalci diktirajo, kdo in po kakšnih cenah lahko izvaja menjave. Potem so tu še namerno upočasnjevanje in drugi triki, ki naj bi ljudi prepričali, da njihov stari fon ni več kos nalogi in je treba po novega. Zamenjani pa po možnost pristane nekje v elektronskih smeteh, če ga ne podeduje kdo od otrok.
Razlogi za zamenljive baterije so, vseeno pa se ne bi vračal v čase starih Nokij in podobnih, pri katerih smo vzeli stran zadnjo stranico in potem baterijo ven ali pa je celo bila baterija hkrati tudi pokrov. Če bi znova dobili na tak način skonstruirane telefone, kjer bi bila optimizacija prostora in vsega mnogo slabša od zdajšnje, bi bili tako telefoni večji kot baterije manjše. Če se dizajn izrazu v kompromisu glede popravljivosti, bi prvenstveno zasledovanje zamenljivosti baterijo povzročilo velike kompromise pri izgledu in kapacitetah akumulatorjev. Mislim, da se vseeno da s pristopom, kot ga ima Apple ali podobnim, izdelovati telefone, pri katerih so baterije dovolj lepo dostopne, hkrati pa so še vedno velike in tako integrirane v notranjo razporeditev, da je ta čim bolj optimalna, mobilniki pa so na zunaj všečni. Tudi ne vidim razloga, da bi moral nujno imeti sam možnost zamenjati baterijo, dovolj je, če to lahko stori npr. Marjan Kodelja, mobilni servis, d. o. o. Za razumno, morda navzgor regulirano ceno. Niti takrat, ko je bilo mogoče pri sebi imeti rezervno baterijo in jo hitro zamenjati, se ne spomnim, da bi jih prav veliko uporabnikov dejansko nosilo s seboj. Pogosto jih je bilo tudi kar težko najti in že takrat originalne niso bile poceni, pri neoriginalnih pa je bila kakovost vprašljiva.
Se mi pa zdijo ta prizadevanja tudi malo dvolična. Gre namreč za isto Evropsko unijo, ki bi na vsak način rada na ceste postavila množico električnih (baterijskih) avtov, češ da je to okoljsko bolj sprejemljivo. Pa se ne sprašuje, koliko odpadnih baterij in tudi vsega ostalega se bo čez leta nakopičilo, povsem mogoče bo življenjska doba teh avtov v povprečju precej krajša kot zdaj pri avtih z motorji z notranjim izgorevanjem. Pri avtomobilih tudi nihče ne govori o zamenljivosti baterij, kajpak je posredi seveda isti problem optimizacije prostora, mase, težišča, hlajenja in še česa. V en sam avtomobilski baterijski sklop pa je mogoče (navidezno) spraviti množico telefonskih baterij. Toda slednje so problem, avti pa rešitev. Dvojna merila?
Naslovna fotografija: Deposit Photos
Brez komentarjev