Evropska komisija je sprožila preiskavo početja podjetij Apple, Alphabet (Google) in Meta (Facebook) v zvezi z Aktom o digitalnih trgih (DMA). Iz Bruslja so namreč prišle informacije, da v kabinetu komisarke Margrethe Vestager, pristojne za področje konkurence, preučujejo, ali morda omenjeni tehnološki velikani ne izigravajo novih pravil.
Evropska komisija bo seveda morala dokazati, da te korporacije dejansko kršijo DMA in ne upoštevajo zahtev, ki jim je postavila ta najnovejša regulacija ter označitev za »vratarje« na njeni osnovi. T. i. vratarji oz. njihove ključne tehnološke storitve, morajo upoštevati dodatna pravila, ki med drugim nalagajo odpiranje platform konkurenčnim ponudnikom, več možnosti za uporabnike, še posebej v povezavi s privzetimi storitvami in osebnimi podatki, interoperabilnost storitev in podobno. Zgolj argumentiranje, da po črki zakona sicer izpolnjujejo zahteve, po »duhu« oz. namenu pa ne, verjetno ne bo dovolj za kakšne kazni. Morda pa tudi, ali pa vsaj za zahtevo po spremembi načina, kako je trojica implementirala nove obveznosti.
Na prepihu sta še posebej Apple s svojo »takso za jedrno tehnologijo« in Meta z naročnino na Facebook (in Instagram) brez oglasov. Apple mora zaradi DMA dopustiti alternativne trgovine z aplikacijami in nalaganje slednjih iz drugih virov (namestitvenih datotek) v operacijskem sistemu iOS. Vendar je pri tem uvedel pol evra plačila za vsak prenos aplikacije, ko jih posamezna doseže milijon. Kar za razvijalce uspešnih aplikacij, četudi te nudijo zastonj, potencialno pomeni milijone evrov stroška vsako leto. Stroška, ki ga v Applovi trgovini App Store ni. Iz česar bi lahko argumentirali, da ima slednja nepošteno prednost pred morebitno konkurenco in da alternativnih trgovin morda sploh ne bo ali pa zgolj peščica z nišnimi aplikacijami. DMA sicer Applu eksplicitno ne nalaga, da mora konkurenčne trgovine dopustiti brez zahtevanja plačila, vendar verjetno pisci regulacije niso pričakovali, da si bo podjetje »izmislilo« tako pristojbino, kot si jo je.
Po drugi strani bi morala družba Meta omogočiti uporabo družabnega omrežja Facebook brez prikazovanja posamezniku prilagojenih (»personaliziranih«) oglasov. Na to zahtevo se je že pred meseci odzvala tako, da je poleg zastonjske uporabe s personaliziranimi oglasi ponudila naročnino na storitev brez oglasov. Ta stane 9,99 evrov na mesec in ponudnik uporabnikov niti ne poskuša zelo aktivno prepričevati, naj jo sklenejo, uvedel jo je pretežno zato, da bi navidezno zadostil regulaciji in hkrati ohranil svoje poslovanje nedotaknjeno, podobno kot Apple.
Kot pa je komisarka omenila v nedavnem intervjuju za Reuters, o tem že tečejo pogajanja med komisijo in Meto, ki menda ponuja znižanje naročnine na 5,99 evrov, komisija pa tudi preučuje, ali je naročnina sploh primeren način spoštovanja pravil. Na kar opozarja tudi avstrijski aktivist Max Schrems. Podobno je tudi Margrethe Vestager omenila, da ne gre zgolj za izbiri med »z oglasi« ali brez njih. Tudi tu je zakonodajalec imel v mislih drugačno rešitev. Namreč možnost, da se uporabniki odločijo za prikazovanje denimo kontekstualnih oglasov (torej vezanih na vsebino, ki si jo ogledujejo na platformi) namesto personaliziranih, ki se navezujejo na njihove navade, preference in mnoge druge osebne podatke, ali pa preprosto naključnih, kot jih že ves čas srečujemo na klasični televiziji, obcestnih panojih, v tiskanih medijih in drugod. V internetnem okolju pa je prevladalo stališče oglaševalcev in peščice podjetij, ki s profiliranjem uporabnikov in plasiranjem oglasov na osnovi teh podatkov zelo dobro služijo, da drugače kot z zelo usmerjenim ciljanjem ne gre. Vsekakor bi bilo dobrodošlo, če bi EU jasno povedala, da mora obstajati izbira neciljanih oglasov brez dodatne naročnine.
Naslovna fotografija: DepositPhotos
Brez komentarjev