Ericssonovih 10 vročih trendov za 2030 in moji komentarji nanje
Matjaž Ropret 5. januarja 2021 ob 06:31

Napovedi za deset let naprej nimam posebej rad, ker se redko izkažejo za koristne, kaj šele za pravilne. Razen, če ima napovedovalec res dober vpogled v razvojne laboratorije in druge tehnološke skrivnosti in lahko vidi ter razume, kako bodo naše dojemanje, navade in vse ostalo spremenil svetovni splet ali pametni telefoni z zasloni na dotik. Tudi dokaj redko se pojavijo taki tehnološki premiki. Kot takega industrija označuje omrežja 5G in morda se bo sčasoma izkazalo, da je prinesel velike spremembe, vsaj doslej pa jih, razumljivo, še ni.

Vse našteto različnih futuristov in podjetij ne ustavlja v njihovi želji po vedeževanju. V Ericssonu so ob koncu lanskega leta izdalo že deseto poročilo o vročih potrošniških trendih, ki po njihovih besedah vključuje napovedi glede vloge povezljivosti pametnih naprav in strojev v prihajajočem desetletju. Nekatere njihove napovedi iz prejšnjih poročil, kot so pretočne vsebine (glasba, video, …), umetna inteligenca na vsakem koraku, vzpon delitvene ekonomije, digitalna denarnica ali domači roboti, so se v pretežni meri ali vsaj delno uresničile. Druge, med katerimi lahko omenim samovozeče avte, mešanje resničnosti, ustrežljive oz. koristne domove ali deljenje misli, pa se šele prebijajo v množičnost ali pa sploh iz preizkusnih okolij.

Raziskava temelji, kot pravijo, na dolgoročni tradiciji proučevanja trendov »in predstavlja pričakovanja in napovedi 50 milijonov zgodnjih uporabnikov tehnologij, ki prihajajo iz 15 največjih svetovnih velemest.« Vprašani so v raziskavi ocenili 112 konceptov povezljivih pametnih naprav in jih razvrstili glede na kriterije, ki so izpostavljali tako človeški vidik kot tudi racionalne dejavnike. Vodja raziskave Michael Björn je ocenil, da so pričakovanja uporabnikov glede pametne povezljivosti med napravami presenetljivo visoka. Med trendi, ki se napovedujejo, pa je izpostavil varnostne sisteme za celotne soseske. Po besedah direktorja slovenske podružnice Ericssona Aleksandra Todorovskega, pa v naši državi izstopata zahteva potrošnikov po neprekinjeni povezljivosti in želja po robotiziranih soseskah, pri obojem pa je seveda ena ključnih komponent 5G.

Poglejmo si deset vročih potrošniških trendov do leta 2030 ter zraven opis iz raziskave in pri nekaterih še moj komentar.

1. Robotska telesa: Kar tri četrtine potrošnikov napoveduje, da se bomo kmalu lahko zanašali na pametne obleke za podporo telesne drže med vsakodnevnimi aktivnostmi. »Prihodnost gibanja in pravilne telesne drže se tako skriva v eksoskeletih, ki bodo temeljili na vse cenejših čipih UI, lažjih baterijah in omrežjih 5G.«

Moj pogled: Eksoskeleti so zanimiva, še do nedavnega znanstvenofantastična zadeva, vendar verjetno še nekaj časa predraga za množično uporabo. Zato jih pričakujem kvečjemu pri zelo namenski uporabi. Česa cenejšega in manj sofisticiranega pa ne bi izključil.

2. Angeli varuhi: Tri četrtine vprašanih prav tako verjame, da bodo varuhi zasebnosti v prihodnje upravljali osebne podatke na način, da bodo ti pustili minimalni digitalni odtis, preslepili nadzorne kamere in zatrli elektronsko vohljanje.

Moj pogled: Z osebnimi podatki ravnamo dokaj brezskrbno, razen nekaterih, ki se precej bolj zavedajo, kaj vse se da izvleči iz tega, kar puščamo na spletu. Če bodo to podjetja ali države začele v večji meri uporabljati »proti« državljanom, pa bi se prav lahko pojavili specializirani »varuhi zasebnosti«.

3. Robotske soseske: 78 odstotkov anketirancev verjame, da bodo alarmi v soseskah medsebojno povezani in bodo ob potencialnih grožnjah lahko opozorili tudi sosede.

Moj pogled: Povsem možno in tudi uporabno, bodo pa morali biti sistemi in standardi med seboj združljivi, kar zdaj ni ravno nujno v svetu interneta stvari in pametnih domov. In seveda bo moral biti zaledni sistem in način povezovanja oz. komuniciranja dovolj zaščiten pred morebitnimi napadi in zlorabami.

4. Trajnostni roboti: Vremenski pojavi so vse bolj ekstremni in 82 odstotkov vprašanih verjame, da bodo naprave kmalu omogočale izmenjavo informacij in nas pravočasno opozorile na prihajajočo točo, hudournike ali druge izjemne vremenske pojave.

Moj pogled: Upajmo, čeprav se mi zdi, da vsa tipala in ostale naprave za predvidevanje bolj reagirajo na tisto, kar se že dogaja, kot pa opozarjajo na nekaj, kar se bo denimo čez pol dneva.

5. Domači uradniki: Neprekinjeno delo od doma bo prihodnost in nekateri to vidijo kot prisilo, spet drugi s tem prihranijo dragocen čas prevoza v in iz službe, vsi pa se strinjajo, da delo od doma predstavlja nove izzive. 79 odstotkov vprašanih verjame, da bodo pametni zvočniki okoli domače pisarne kmalu projicirali zidove, ki preprečujejo hrup. 90 odstotkov zaposlenih bi uporabljalo medsebojno povezane pametne pisarniške sisteme v domačem okolju.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

6. Pojasnjevalci: 86 odstotkov vprašanih pričakuje, da bodo aplikacije na pametnih telefonih uporabnikom pojasnile, katere osebne podatke shranjujejo in kako bodo ti uporabljeni. Skoraj polovica uporabnikov navideznih pomočnikov verjame, da bo to področje do 2030 tudi pravno urejeno.

Moj pogled: Lepo (in pošteno) bi bilo, a ne bi ravno stavil velike vsote na to.

7. Neprekinjena povezljivost: Pandemija nam je razkrila, kako odvisni smo od povezljivosti, kljub temu pa ta pogosto ni optimalna. 83 odstotkov vprašanih verjame, da nas bodo pametni lokatorji signala vodili do točk z optimalno pokritostjo tudi v gneči. Naprave se bodo pametno prilagodile vsakršnemu signalu v okolju, pri čemer bo uporaba mobilne, brezžične ali fiksne povezljivosti postala nepomembna.

Moj pogled: Mobilne naprave so že nekaj časa dokaj dobre glede neprestane povezljivosti. Kako je v gneči smo že skoraj malo pozabili, a nedvomno bo leta 2030 glede (uporabnega) signala v takih razmerah veliko bolje, kot je bilo leta 2019, ko smo se nazadnje kje gnetli. 

8. Robotski nepridipravi: 93 odstotkov vprašanih meni, da bo do leta 2030 na voljo vsaj en model zločinskega robota, ki ga bo mogoče naučiti različnih veščin, med drugim vlomov ali tatvin.

9. Ustvarjalci medijskih vsebin: Avtomatizirani sistemi danes dinamično prevajajo spletne strani v različne jezike ter zbirajo in urednikujejo novice. Kljub temu 65 odstotkov vprašanih meni, da bodo še naprej raje poslušali avtorsko glasbo in ne robotske, 60 odstotkov pa podobno pravi za filme. Toda po drugi strani si 62 odstotkov igralcev želi, da bi igralne konzole same ustvarile novo igro glede na pretekla vedenja uporabnika.

Moj pogled: Enostavne novice bodo verjetno vsaj v določeni meri prevzeli »roboti«. Zaradi slovnice in sloga pa bodo zahtevnejši žanri, tudi pri glasbi in drugih področjih umetnosti, ostali človekova domena.

10. Robotski nadzorniki: Tri četrtine anketirancev meni, da bomo v naših domovih do konca desetletja imeli upravljalce, osnovane na umetni inteligenci, ki bodo vodili gospodinjstva in bodo povezani z našimi osebnimi ter družinskimi napravami.

Moj pogled: V domovih, kakršni prevladujejo v Sloveniji skoraj zagotovo ne. V kakšnem bolj futurističnem in odtujenem velemestu pa morda.

Fotografije: Ericsson

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja