EON box: Korekten TV sprejemnik, ki pa nikdar ne bo več kot to!
Marjan Kodelja 15. marca 2019 ob 06:09

Telemachov EON je neskončno boljši digitalni sprejemnik v primerjavi s škatlami, ki jih je ta operater nudil v preteklosti. A po treh mesecih preizkušanja so občutki mešani. Delovanje je bilo večinoma stabilno, le občasno je prihajalo do »kratkih« stikov, uporabniški vmesnik pa je sodoben, pregleden in dojemljiv, lahko pa bi bil za odtenek preprostejši (bolj minimalističen). Če iščete sprejemnik, ki bo potešil željo ogleda vsebin za nazaj in ste zadovoljni s Telemachovimi storitvami, potem bo zadostil vsem potrebam. Škoda, da ni opremljen tudi z brezžičnim vmesnikom, kajti potem bi ga bilo preprostejše namestiti. Žal tudi ni usmerjen v prihodnost, saj ni vsebinocentrični in ne zna krmiliti tipal in naprav pametnega doma, kot Telekomov sprejemnik Neo.

Namestitev in priklop

Malo nas je presenetilo, da naprave nismo mogli namestiti sami, temveč je to storil tehnik operaterja. Razlog ni samo v uporabniku dokaj neprijaznem »setupu«, ki je tedaj zahteval nekaj izklopov in ponovnih zagonov, temveč tudi, da mora operater na svoji strani napravo aktivirati. In če tam tega pravočasno ne naredijo, je tehnik pač tisti, ki mora klicati in rešiti zadevo. Drugače pa nastavitev sama po sebi ni nič posebnega in bi jo, če bi jo malo poenostavili, lahko naredil vsak.

Poleg koaksialnega kabla, po katerem naprava dobiva televizijski signal linearne televizije po standardu DVB-C, mora biti blizu tudi kabel (ali vtičnica) računalniškega omrežja, saj prek tega, pri čemer ni nujno, da je priključek v internet Telemachov, sprejemnik dobiva vsebino iz strežnikov operaterja. To pa so vsebine storitev ogleda za nazaj in videa na zahtevo. Nima pa Eon vmesnika brezžičnega omrežja, ki bi omogočal povezavo v domače omrežje, če ožičeno ni na razpolago. Verjetno pogost primer, saj ni nujno, da sta kabelski modem za dostop v internet ter televizor blizu skupaj, marsikdo pa zato do slednjega nima speljanega kabla UTP. Kljub temu, da je pametni televizor bolje priključiti v ožičeno, kot v brezžično omrežje.

Aplikacije EON v škatli s sistemom Android

Eon je škatla s solidno zmogljivim procesorjem, pomnilnikom ter še nekaterimi drugimi nujnimi vezji ter okrnjenim sistemom Android, ki jih operaterji kupijo od katerega od izdelovalcev na daljnem vzhodu, nato pa vanj namestijo (tudi) svojo aplikacijo. Telemach je tako vzel istoimensko za pametne televizorje in jo ustrezno dodelal. Zato je le ena izmed prednameščenih in ni sposobna popolnoma prevzeti delovanja naprave. To ima prednosti kot tudi slabosti. Na sprejemnik je namreč mogoče preprosteje namestiti druge aplikacije, dovolj je, da so te v Googlovi tržnici, ki je prav tako ena od prednameščenih. Telekomov Neo deluje za odtenek drugače. Bolj je integriran v napravo in je skoraj njen uporabniški vmesnik. Druge aplikacije, ki jih je tudi manj, saj se morajo izdajatelji strinjati z namestitvijo, pa so mu podrejene.

Najbolj pa nas je motilo, da je mogoče s pritiskom napačnega gumba izleteti iz aplikacije Eon v osrednji meni naprave, kar je zoprno, če smo ravno sredi ogleda za nazaj, kajti vrnitev nas ne vrne tja, kjer smo bili, temveč naprava predvaja izbrani televizijski program v živo. Se zgodi, ko pritiskamo na slepo po daljinskem upravljalniku.

Daljinec ima vse, morda celo preveč

Kdor je navajen običajnega televizijskega daljinca, bo več kot zadovoljen tudi z daljincem sprejemnika Eon. Ima vse tipke, ki jih pričakujemo, deluje pa na radijske, ne svetlobne (infrardeče) valove, zato ni potrebe, da je obrnjen proti napravi, ko pritisnemo na želeni gumb. Daljinec je tudi relativno ozek in tanek, zato lepo leži v roki, ergonomija pa je dobra. Ni pa prilagojen uporabi aplikacij, kajti vnašanje uporabniških imen, gesel ali iskalnih nizov je dokaj zamudno in ne najbolj udobno.

Daljinec ni minimalističen, z minimalnim številom tipk, ter s površinami občutljivimi na dotik, ker tovrstni uporabi ni prilagojena aplikacija EON. Pogoj je namreč glasovno upravljanje in čeprav je to sicer omogočeno v funkciji iskanja, ni mogoče z glasom menjati programov ali spreminjati glasnosti zvoka.

Korekten uporabniški vmesnik

Čeprav ne sodi med najbolj minimalistične, je uporabniški vmesnik dokaj razumljiv in preprosto za uporabo. Kar se tiče nastavitev kaj dosti niti ne moremo spreminjati, televizijski programi so že vpisani, pohvalimo pa lahko, da ni več podvojenosti istih programov v standardni in visoki razločljivosti v programski shemi. V programskem mestu, ki je dodeljeno programu, je “kanal” v najvišji možni kakovosti.

Več načinov »prehajanja« med programi je na voljo, tudi tako, da vnesemo njegovo številko, veliko pa je možno narediti prek smernih tipk na daljincu – okrogla večnamenska tipka s tipko OK v sredino. Pritisk nanjo prikaže programski meni z informacijami v stolpcih. Čisto desno je spored današnjega dne, v sosednjem stolpcu v levo so dnevi, sledi seznam programov in čisto na levem še stolpec s kategorijami. Če v »programu« pritisnemo tipko »levo«, se na levem robu prikaže seznam programov in to je še en način, kako preskakovati med njimi. Ko pa pritisnemo tipko »dol« pa dobimo prek spodnjega roba prikazan seznam z že predvajanimi oddajami v eni in še ne v drugi smeri. Tu tudi najdemo vsebine, ki si jih želimo ogledati za nazaj ali pa naredimo “opominek” za oddaje, ki nas zanimajo, a še niso bile na sporedu.

Podobno preprosto je tudi iskanje vsebin na zahtevo v videoteki, kjer pa nas moti, da je seznam boren, pa tudi uporaba drugih možnosti vmesnika, ki nam je na voljo. Vmesnik povprečnemu uporabniku nudi vse, kar ta potrebuje, preprostost uporabe pa lahko le pohvalimo.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Kako pa kaj deluje?

Večino časa je sprejemnik deloval stabilno, je pa dvakrat ali trikrat tudi malo »zaštekal« oziroma tako zelo, da je pomagal le ponovni zagon. Tega mu ne moremo šteti kot slabost, saj je dobro, da sem ter tja vsako »pametno« napravo »resetiramo«. To velja za telefon televizor pa tudi za digitalni sprejemnik, še posebej če temeljijo na sistemu Android.

Motilo pa nas je, kadar je zvok za nekaj kratkih sekund utihnil, medtem ko je slika normalno tekla »naprej«. Zelo verjetno je napaka povezana s slabšim signalom preko koaksialnega kabla, vendarle se je isto dogajalo tudi pri ogledu vsebin za nazaj, ko je sprejemnik te dobival preko domačega omrežja in priključka dostopa v internet. Moti, še posebej ko je vsebina slovenska ali pa je sinhronizirana v slovenščino, saj so luknje ravno tako velike, da gledalec izgubi stik z vsebino.

Glavna kritika pa leti na elektronski programski vodič, ki ni neposredno povezan s kakovostjo delovanja sprejemnika. Posredno pa je! Opisi oddaj manj »pomembnih« programov so slabi in zelo posplošeni, za nekatere pa je bil del vsebine celo v srbščini. Škoda, kajti dober EPG je pogoj tudi za morebitno nadgradnjo v smeri delujočega iskanja vsebin v programih linearne televizije in ne le vsebin iz Youtuba.

HVALIMO
  • Svetlobna leta sodobnejši od vseh prejšnjih Telemachovih škatel
  • Radijski daljinec, ki ga ni treba natančno usmeriti v napravo
  • Dobra prepoznava slovenske izgovorjene besede
  • Naprava deluje tudi, ko je v internet povezana prek omrežja drugega operaterja
GRAJAMO
  • Netflixove aplikacije še vedno ni mogoče namestiti na EON Box
  • Naprava nima vmesnika Wi-Fi
  • Glasovno naprave ni mogoče upravljati, glasovno iskanje pa ne išče po televizijskih vsebinah

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
4 komentarji
  • “Večino časa je sprejemnik deloval stabilno, je pa dvakrat ali trikrat tudi malo »zaštekal« oziroma tako zelo, da je pomagal le ponovni zagon. Tega mu ne moremo šteti kot slabost, saj je dobro, da sem ter tja vsako »pametno« napravo »resetiramo«. To velja za telefon televizor pa tudi za digitalni sprejemnik, še posebej če temeljijo na sistemu Android.”
    Resnično zelo čudno spisan odstavek.
    Najprej “malo zaštekal” nato pa takoj “oziroma tako zelo, da je pomagal le ponovni zagon”. Huje kot da se obesi je samo še če ne dela? 🙂
    In reseta enkrat na mesec ne štejete kot minus? Želim vam obilo sreče ko boste imeli doma po 50 pametnih naprav in boste nato vsako izmed njih morali resetirat vsak mesec, ker je to za vas nekaj normalnega in kot je razbrati iz teksta tudi opravičljivega. 😀

    Sicer pa super članek in nasploh super da se sploh kdo pri nas na spletu spravi k opisovanju domačih tehnikalij.

  • Malo je res čudno, a spisal sem tisti odstavek namenoma tako, ker res ne poznam naprave, morda so izjeme le Applove, ki kdaj ne bi vsaj malo po domače rečeno zaštekala. Sem pa tudi dokaj neučakan. Če se mi zdi, da je nekaj narobe, najprej ponovno zaženem napravo, pa čeprav bi se morda sama spravila v red po določenem času.

  • *pri čemer ni nujno, da je priključek v internet Telemachov*

    Skoraj mora biti. Sam sem želel zamenjati obstoječi D3 STB in mi ni uspelo. Zakaj? Zato ker Telemach pogojuje svoj internet (ali Telekomov), če je le ta na razpolago. Pri meni je tako, da je moji internetni ponudnik T-2, ki mi edini lahko ponudi optični priključek in tega ne nameravam zamenjati za slabšo stvar. Optika je optika.

    • Imam ravno T2 optični priključek, od Telemacha pa le kabelsko televizijo. Nič drugega in dela. Če pa gre za komercialno pogojevanje, potem bi rad vedel, kaj so vam dejali. Meni so namreč na predstavitvi naprave EON dejali, da pogojevanja ne bo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja