En zmagovalec in plejada poražencev med električnimi avtomobili v l. 2023

Znana je dokončna statistika prodaje vozil na slovenskem trgu v lanskem letu. Po zagotovilih direktorjev uvoznikov je najbolj »prečiščena« doslej, saj je menda skorajda povsem usahnil posel z enodnevnimi registracijami in nato izvozom v tujino. Skupaj je bilo tako prodanih malce manj kot 49 tisoč osebnih in skoraj 7.700 lahkih gospodarskih vozil. Najbolj prodajani avto je postal Škoda Octavia, toda najbolj izstopa Tesla Model Y na sedmem mestu.

Octavia je lani zabeležila 1694 prodanih primerkov, sledili so Renault Clio s 1329-imi, Renault Captur (1146), Volkswagen T-Roc (1133) in Toyota Yaris Cross (1115). Model Y je daleč prvi med električnimi, saj v prvi dvajseterici ni nobenega drugega. Nekdanji vsakoletni prvak Volkswagen Golf je zdrsnil na zgolj 17. mesto. Malo zaradi manjših dobav, malo tudi zato, ker so pač konkurenti nudili več za ceno ali so bolj zanimivi iz drugih vidikov. »Zmaga« vsestranske in v vseh pogledih najmanj solidne Octavie ni presenečenje, prej to, da prvega mesta ni zavzel Clio. Višje sem pričakoval Daciinega Sandera, ki pa se je nazadnje ustavil pri številki 810 in končal na 12. mestu. Največjo rast prodaje, skoraj 300-odstotno, je kajpak dosegel Model Y, skoraj pol več kot l. 2022 so prodali Toyotinih Coroll (839) in Peugeotovega 2008 (782). Največji padec v dvajseterici, za dobro tretjino, pa je bil pri Kii Sportage (709 avtomobilov).

Prodaja avtomobilov v l. 2023

Vir: Trgovinska zbornica Slovenije, Sekcija za osebna motorna vozila

Zanimivo je pogledati dogajanje v električnem delu spektra, ki sicer kljub skoraj dvakratni rasti še vedno zavzema le malo manj kot deset odstotkov celotnega trga s 4.330 prodanimi (bolj natančno registriranimi, ni nujno, da so vsi že našli končne uporabnike). Cene so še previsoke in ponudba ne dovolj obširna.

Prodaja električnih avtomobilov v l. 2023

Vir: Trgovinska zbornica Slovenije, Sekcija za osebna motorna vozila

Nesporni zmagovalec l. 2023 med električnimi avtomobili, globalno in tudi v Sloveniji, je Tesla Model Y. V naši državi so jih prodali malo manj kot tisoč, povsem natančno 957, kar je predstavljalo 22,10-odstotni tržni delež. Povedano drugače, skoraj vsako četrto prodano električno vozilo je bilo Model Y. Če k temu dodamo Model 3 na drugem mestu s 396 primerki oz. 9,15-odsotnim deležem ter še po približno pol odstotka za Model S in Model X, je Tesla zasedla praktično tretjino celotnega »električnega« trga v Sloveniji v lanskem letu. Taka dominacija posameznemu modelu ali znamki uspe znotraj določenega razreda, še zdaleč pa ne v celotni sliki. Seveda pa je trg električnih vozil še skromen, kot rečeno je bilo skupaj prodanih (oz. registriranih) nekaj čez 4.300 vozil, različnih modelov, vključno s kombiji, dostavniki in še čim, pa je v statistiki 82 (in še to med njimi nekateri, ki tja ne sodijo, denimo Dacia Jogger in Nissan Qashqai). Tistih z motorji na notranje zgorevanje je nekajkrat več. Ko se bo izbira in s tem konkurenca povečevala, bo skoraj zagotovo tudi tržni delež Tesle padal. Vsekakor pa bodo morali drugi proizvajalci ponudniki zanimive izdelke, tako po lastnostih kot cenovno. Za zdaj jim to le delno uspeva.

Če pogledamo naprej, se je Tesli najbolj približala skupina Volkswagen, a je v resnici daleč zadaj. ID.4 na tretjem mestu je šel v promet v 286 primerkih, sledi sestrska Škoda Enyaq z 251 prodanimi, peti je VW ID.3 (172), šesto in sedmo mesto sta zasedla Cupra Born in Audi Q4 e-tron, medtem ko je bil VW ID.5 deseti. Vmes sta šele prva predstavnika kakega tretjega koncerna, Peugeot e-208 iz Stellantisa, evropski prodajni prvak leta 2022, na osmem mestu, in BMW i4 na devetem. Tik zunaj deseterice je obstal prvi »kitajec«, zagotovo najbolj pričakovani od teh, MG4, ki pa je s prodajo nekoliko razočaral. Pri uvozniku Grand Automotive in trgovcu Plan-net Avto se sicer s to mojo oceno ne strinjajo, a dejstvo je, da se je ta model marsikje drugje po Evropi prebil bistveno višje in da je sprožil bojazen pri uveljavljenih znamkah, medtem ko v Sloveniji česa takega ni čutiti.

Od tu naprej lahko govorimo pretežno o modelih, ki so s prodajo razočarali, iz takih ali drugačnih razlogov. K pozitivnim presenečenjem bi morda lahko dodal še Citroena e-C4, predzadnjega na lestvici z več kot sto prodanimi, pa še skoraj 50 primerkov e-C4X, kajti mnogi drugi modeli iz istega koncerna in z enako tehnično osnovo so se odrezali bistveno slabše. Toda znamka Citroen oz. uvoznik Emil Frey je znal ponuditi pravo ceno za avtomobile na zalogi v luči spremenjene strukture subvencij, medtem ko nekatere druge (denimo Opel) to počno šele zdaj, ali pa sploh ne (Jeep, Fiat).

Med razočaranji kar ne vem, kje naj začnem, a verjetno je smiselno iti po vrstnem redu prodaje. Dacia Spring na 13. mestu niti ne deluje tako neuspešno, a vendarle gre za enega najcenejših električnih modelov, ki bi moral biti res dostopen in premamiti marsikoga, da si ga omisli za drugi avto pri hiši. To mu ni uspelo in tudi še zdaj, ko v nekaterih državah Dacia močno znižuje ceno Springa, v Sloveniji ostaja vse po starem. Volkswagen ID.Buzz je menda razprodan, a očitno so bile kvote za Slovenijo dokaj nizke, pa tudi pri višjih ne verjamem, da bi ga pri ceni okrog 70 tisoč evrov prodali v veliko več kot 60 primerkih. Še šest manj je šlo v promet električnih Renaultov Megane, kar skoraj mora biti eno večjih razočaranj. Simpatičen, dobro izdelan in tudi povsem uporaben predstavnik nižjega srednjega razreda je odločno predrag in hkrati potencialnim kupcem, mogoče celo lastnikom »klasičnega« Megana, ne daje zaupanja, da bodo dobili enako vsestranskost in vrednost za ceno. Samo upamo lahko, da se je francoska znamka iz te zgodbe kaj naučila in da bo s prihajajočim električnim Scenicom postopala drugače. Renault je sicer streljal v prazno tudi z električnim Twingom, zanj velja podobno kot za Springa, pri čemer ga še dodatno omejuje manjša baterija ob višji ceni, in tudi tu lahko le upamo na nekaj povsem drugega pri novi »petki«. O Toyoti bZ4X nima smisla izgubljati preveč besed, njegov pogon je preprosto premalo učinkovit, da bi bil avto lahko konkurenčen.

Mercedes-Benz ima prvi model šele na 27. mestu in to prestižni EQE, prodali so jih 39, kar niti ni slabo za avto, ki stane najmanj sto tisočakov, in s tem pet primerkov več kot najcenejšega v ponudbi, EQA. Znamka veliko govori o elektrifikaciji, toda za širšo javnost ima pokazati malo zanimivega in vsaj približno dostopnega, v tem pogledu jo skoraj vsa konkurenca za zdaj prekaša. Hyundai in Kia sta prav tako glasna glede električne prihodnosti, toda njuna slovenska prodaja je mizerna. Kona v poslavljanju in Ioniq 5 na višku svojega prodajnega cikla sta nekaj dosegla, a premalo, vse ostalo pa je na ravni butičnih številk. Tako bo skoraj zagotovo ostalo tudi letos, razen če nova Kona pri Hyundaiju poskrbi za nov preboj proti vrhu, Kia bo šele prihodnje leto imela v prodaji manjše modele EV3, EV4 in EV5, a že zdaj bi lahko Nira EV postavila cenovno ustrezneje glede na njegovo velikost in doseg, če že EV6 (in še bolj EV9) obravnava kot prestižni model. Ter hkrati končno zagotovila tudi informacije in upravljanje avtov prek aplikacije, kar slovenskim kupcem še vedno ni na voljo. Jeep Avenger, ovenčan z nazivom evropski avto leta, je prepričal vsega 14 kupcev (če sploh, morda je kateri zgolj registriran pri kakem od trgovcev), ali povprečno po enega na mesec, za 42. mesto. Žal ga navkljub večkratnim prošnjam nismo imeli priložnosti preizkusiti, da bi lahko podali vsaj oceno o samem izdelku, glede njegove vrednosti za denar so jo tako ali tako potrošniki.

Katere bodo letošnje pomembne novosti?

Od električnih, ki bodo zanimivi za širši krog kupcev, jih je nekaj v prihajanju še letos, precej več pa verjetno prihodnje leto. Najbolj nestrpno večina, z nami vred, pričakuje Citroena e-C3, za katerega so napovedali izhodiščno ceno 23.300 evrov, pri čemer naj bi ponujal kakih 250 km realnega dosega. Kdaj pride, ali bo cena res taka in kaj bomo dobili za ta denar, je ta čas še nekoliko nejasno, toda morda bomo vedeli že pred poletjem. Morda pa šele proti koncu leta.

Že omenjeni Renault Scenic e-tech electric bo potencialno zanimiv v izvedbi z večjo baterijo s kar 87 kWh (neto) kapacitete. Resda to ni več Scenic v smislu enoprostorca, kot smo ga poznali (a tudi obstoječi, zadnji na bencin in dizel, ni), pa vendar se zdi pri svojih 4,5 m dolžine dovolj prostoren in družinsko uporaben, navsezadnje s 540 l prtljažnega prostora (sicer dokaj kratkega in zelo globokega), toda odločala bo cena. V Franciji po spletnem konfiguratorju s spodobno opremo nanese približno 46 tisoč evrov, v Nemčiji pa skoraj 52 tisoč. S prvo ceno bi bil kar konkurenčen, z drugo precej manj.

Renault bo na okrnjenem salonu v Ženevi konec februarja predstavil tudi novi električni model 5, ki bo malce bolj »nobel« konkurent prej omenjenemu Citroenu. Menda naj bi ponujal tudi izvrstno vozniško izkušnjo ter stal manj kot 30 tisočakov. Upajmo, čeprav Twingo, Zoe in Megane ne dajejo osnove za take napovedi. Še posebej, če bo doseg nove petke na ravni Zoeja ali boljši.

Ford naj bi tudi še pred poletjem na ceste končno le poslal novega Explorerja, zasnovanega na Volkswagnovi osnovi. Gre za podobno velik avto kot Scenic, verjetno prav tako z dvema opcijama kapacitete baterije in več izbirami motorjev, zna tudi biti lepo narejen, spodobno prilagodljiv in prostoren, glede cen pa ni še nič znanega. Glede na to, da ista znamka zelo spušča cene prestižnega Mustanga Mach-e (mimogrede, ta bo v osnovni izvedbi dobil novo baterijo vrste LFP), bi morda Explorer lahko štartal iz bolj sprejemljivih nivojev. Vedno znova pa nas avtomobilski proizvajalci negativno presenečajo, zato raje ne bom ničesar napovedoval. Pri Fordu je na čakalni listi še električna Puma, za baterijski pogon prilagojena izvedba klasične, ki bo letos tudi deležna prenove.

Škode Elroq, električne ustreznice Karoqa, letos verjetno še ne bo, temveč jo bomo ugledali v začetku prihodnjega leta. Ta avto bo nekaj manjši in verjetno tudi cenejši od Enyaqa, sicer pa bo tehnika bolj ali manj enaka in preverjena iz drugih modelov koncerna Volkswagen. Zato pa bo verjetno v salone prišla Cupra Tavascan, ki pa je še malo bolj športna in eksravagantna izpeljava Enyaqa in ID.4. Zagotovo ne cenejša.

BMW je pripravil povsem novega X2, ki bo kot iX2 na voljo tudi z električnim pogonom. Z izjemo povsem drugačne oblike, še posebej zadka, se ne bo dosti razlikoval od iX1. Pri slednjem sicer še vedno čakamo na izvedbo z enim motorjem, ki bi lahko iz ne ravno ogromne baterije izvlekla nekaj več dosega. Tehnično enak, a po stasu in statusu povsem drugačen, bo Mini Countryman. Lani smo si že ogledali Volva EX30, marsikoga je ta avto ob predstavitvi zamikal, toda nazadnje se je izkazalo, da bo različica z večjo baterijo in dobro opremo vendarle stala približno 50 tisočakov in s tem ne bo tako dostopna, kot so se nekateri nadejali.

Fiat 600e bo sestrski avto Jeepa Avengerja, narejen malo bolj s posluhom za družine, vendar z enakim pogonskim sklopom, kar pomeni tudi baterijo z 51 kWh (neto) kapacitete, zaradi česar bo še vedno na meji uporabnosti za daljša potovanja. Nisem prepričan, da lahko že letos pričakujemo tudi novo Pando, verjetno na enaki osnovi, kot so jo v Stellantisu uporabili za e-C3. Nasploh se mi zdi, da ta koncert nastopa s preveč znamkami oz. premalo razlikami med njimi in posameznimi modeli.

Od tam prihaja tudi povsem novi Peugeot e-3008. Obetaven izdelek, morda narejen malce preveč z mislijo na ustvarjanje prvega vtisa, pa vendar vsaj do določene mre tudi nadaljevanje zelo uspešne aktualne generacije.  Bojim se, da bo, če sodim po nemškem ceniku, avto za kar nekaj tisočakov predrag. Ne samo za konkuriranje (večjemu in vsestransko dobremu) »Ipsilonu« in še kateremu, ampak, na podoben način kot Megane in Scenic, tudi za nadaljevanje dobre zapuščine prejšnjih generacij tega modela.

Leto bo vsekakor pestro, kakšna bi bila lahko letošnja rast in delež električnih vozil, je nehvaležno napovedovati. Njihovo skupno število je zdaj nekje pri odstotku vseh osebnih vozil v Sloveniji, saj jih je med 12 in 13 tisoč, vseh pa 1,3 milijona (oz. 1,7 milijona vozil, če štejemo še vsa gospodarska in ostala). Glede na krivuljo v zadnjih letih bo še nekaj let trajalo, da se bo delež električnih avtomobilov v celotnem voznem parku povzpel na pet odstotkov ali do številke sto tisoč. Toda pri nadaljevanju podobne rasti bi proti koncu desetletja elektrika v prodaji skoraj povsem izrinila bencin, vendar je za take napovedi ob manj kot desetodstotnem tržnem deležu verjetno še preuranjeno. Dokler bo od vikenda do torka na vrhu novic ugibanje, koliko bo po novem stal bencin, bomo vedeli, da se ni še nič spremenilo. S precejšnjo zanesljivostjo pa je glede na prodajo in odločitve proizvajalcev mogoče napovedati, da se bo dizel v pretežni meri v novih avtomobilih poslovil že prej.