E-zdravje: Premika se, a za moj okus prepočasi in premalo ambiciozno
Marjan Kodelja 9. julija 2018 ob 06:33

Žal je le največji operater dojel, da bodo zdravstvene storitve enkrat pomemben del zaslužka, zato vanje vlaga in jih razvija. Ker pa tekmeci spijo, gre po mojem občutku vsa stvar prepočasi naprej. Prekletstvo majhnega trga ali pač spanje na lovorikah?

Pred letom smo dobili storitev za nadzor nad starejšimi na njihovem domu e-oskrba, ki je na voljo po polnih cenah ali subvencionirano v programu Varni in povezani na domu v občinah, ki so se vanj vključile. Že lani so obljubili, da bo sistem znal zaznati padec nadzorovane osebe tudi izven neposredne bližine doma, a bo ta možnost na voljo šele letos. Še dlje pa bomo čakali na dodatne storitve, ki jih ali pa tudi ni treba razumeti kot nadgradnjo omenjene in ki bodo skrbele za bolnike z eno od štirih kroničnih bolezni. Vprašanje pa je kdaj, saj s preizkušanjem šele začenjajo.

Kadarkoli kdo predstavlja ali napoveduje zdravstvene storitve, pa naj to bodi informacijska aplikacija ali dodatni prispevek za hitrejši pregled pri specialistu, vedno znova se naposlušam klasičnih zvenečnic. “Zavedamo se pomena storitev za prihodnost našega podjetja. Skrajšali bomo čakalne vrste, razbremenili zdravstveno blagajno in preprečili nepotrebne odhode v večna lovišča.” Vse je res, ampak v bistvu sem neučakan. Če že zidajo gradove v oblakih, potem ne želim, da govori o neopredeljeni prihodnosti. So pa eno želje, drugo realnost. Zdravstvene storitve morajo delovati blizu popolnosti brez nepotrebnih alarmov ali bog ne daj, tišine, ko bi se morale dreti, razvoj stane, pa še cela vrsta podpornih storitev in ljudi mora biti v ozadju in ves čas v stanju pripravljenosti. Napak ne sme biti, sploh ne, če je storitev namenjena varovanju hudo bolnih. Po drugi stran pa je res še nekaj. Če ponudnik ve, da so tovrstne storitve potrebne in da jih nihče drug ne bo na trg ponudil pred njim, prvi na trgu pa bo v tem primeru gotovo pobral smetano, potem si vzame čas. Kolikor ga pač potrebuje. Bi lahko šlo hitreje? O tem sem skoraj prepričan.

Telemedicina ima prihodnost, vendar to ne pomeni le tistega, kar si običajno predstavljamo – specialista tisoče kilometrov proč, ki zdravniku preko telekomunikacijske opreme pomaga pri zdravljenju. Pomembnejši je stalno beleženje vitalnih podatkov, kakopak saj so ti nafta (ali zlato) 21. stoletja. Gotovo pa je namreč lažje postavljati diagnozo ali oceniti stanje kronične bolezni, ako ima zdravnik namesto enkratne meritve, ko je bolnik pri njem, na voljo podatke za tedne nazaj. Pametne ure, zapestnice, pa še kakšna nosljiva naprava bi se našla, znajo biti zelo učinkovite v tovrstnih nalogah. Informativni videi (neke vrste medicinski tv kanal), ki naj bi pomagali bolnika opolnomočiti (izobraziti) za samooskrbo in zdrav življenjski slog bodo na voljo naročnikom na televizijske storitve operaterja, drugim pa na spletni strani. Menda kmalu. Sledi integrirana zdravstvena obravnava stabilne kronične bolezni, prevencija hospitalizacije bolnikov z visokim tveganjem, diagnostika na daljavo, vse skupaj zaokroženo s storitvijo e-oskrba. Narejene so medicinske poti, učeno za delovanje sistema v ozadju, za stalno spremljanje štirih kroničnih bolezni. Sladkorna bolezen tipa 2, kronično srčno popuščanje, arterijska hipertenzija (visok krvni tlak), KOPB in astma. Nekaj bo, a verjetno ne dovolj. Kaj pa epilepsija, multipla skleroza, alzheimerjeva bolezen, demenca,…?

Storitev e-oskrba in vse kar bo operater tozadevno še predstavil, ni povezane z njegovo “komercialno” ponudbo. Nobene potrebe ni, da je bolnik njegov naročnik, deluje pa tudi neodvisno od običajne domače komunikacijske opreme. Delno zaradi varnosti, a tudi zato, da so na voljo vsem. Čeprav so oziroma bodo neodvisne od operaterja, pa vseeno nisem najbolj prepričan, da je to dobro. Idealno bi bilo, da bi tudi drugi operaterji razmišljali o svojih zdravstvenih storitvah. Pa ne, oziroma če že, potem kar so pokazali do zdaj, nikakor ne morem označiti za storitve telemedicine. Žal, a to je že druga zgodba. Vprašanje je tudi, je vzporedni razvoj na tako majhnem trgu potreben ali celo mogoč. Gotovo ne, če bi morala imeti vsaka storitev svoj center dosegljiv 24 ur na dan, sedem dni v tednu. Kaj pa, če bi si ga delile in bo moral operater le oblikovati svoj primeren nabor tipal, njihove postavitve. Tudi to je malo verjetno, vsaj v doglednem času ne. Edino, kar bi bilo potencialno mogoče, bi bilo, da bi drugi omenjene storitve vključile med svoje. Zakaj, če pa so neodvisne? Ker vemo, kam pes taco moli. Kje pa piše, da operater ponudnik storitev e-zdravja ne bi teh izkoristil, da bi naročnike nanje postopoma prepričal, naj pri njem naročijo še vse drugo. Skupni (en) račun zna biti močan argument, tako kot pri prodaji elektrike in zavarovanj.

Moral sem to napisati, tako iz navade in ker vem, da ni dobro, če je nekdo preveč močan. Ampak kot sem dejal na začetku. Tisto, kar me res moti in kar bi rad, da se spremeni, je hitrost uvajanja. Pa tudi iskanje virov za financiranje storitev za spremljanje bolnikov z boleznimi, ki jih je malo in so posledično “komercialno” manj zanimivi. Verjetno pa tudi ne bi bilo odveč sodelovanje med operaterji, morebitno skupno razvijanje ali pa vključevanje storitev, aplikacij in znanj v eno vseobsegajočo. Gotovo pa je, da e-oskrbo in podobne storitve potrebujemo, saj se kot narod staramo. Potreba pa njih pa bo zaradi omejitve zdravstvenega sistema in domov za ostarele, iz leta v leto le še višja.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


 

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja