Dyson V7 Motorhead: Ko še otroci hočejo sesat!
Matjaž Ropret 10. novembra 2018 ob 07:15

Roboti žanjejo vso slavo, toda ročni sesalniki vseeno še niso za odpis. Modeli, kot je Dyson V7 Motorhead, so precej bolj vsestranski od Roomb in ostale prizemljene gospodinjske pomoči, pa tudi tehnološko niso povsem nezanimivi. In cenovno primerljivi, zato smo si dotičnega ogledali pobliže.

Pokončne sesalnike si verjetno večina predstavlja v izvedbi, s kakršno je že pred več kot tremi desetletji v videu za pesem I want to break free v ženski opravi po stanovanju skakal Freddie Mercury. Se pravi, da so motor, elektronika in vrečka ali posoda za smeti razporejeni po celotni dolžini. Pokojni pevec skupine Queen je za seboj še vlekel kabel – zdaj gre seveda na baterijo – in sesalnik je bil precej manj sofisticiran od današnjih, toda koncept je bil enak. Dokaj priročen, a vseeno nefleksibilen. Dysonov je drugačen, bistveno bolj prilagodljiv. Vse so namreč pospravili okrog držala, na katerega se potem natika posamezne nastavke. V7 Motorhead ni najnovejši model in v bistvu zdaj predstavlja vstopno točko pri tej znamki, je pa zato cena že kar prijazna. Za novejše in bolj optimizirane tovrstne sesalnike, pa tudi za večino robotskih je treba odšteti precej več kot 300 evrov, za kolikor se dobi tokrat preizkušenega.

Dysonovi sesalniki delujejo na osnovi ciklonskega ločevanja. Poanta je v tem, da se smeti in prah v »ciklonu«, okroglem prostoru zanje (namesto vrečke), tako hitro vrtinčijo, da jih odnese ob stene in proti dnu posode, zrak pa gre v prostor precej bolj čist kot pri klasičnem sesalniku. Pri tem namreč vsa sesalna moč tišči topel zrak skozi vrečko, ki je vedno bolj polna, in potem naprej skozi filter nazaj v prostor. Filter prestreže, kolikor prahu pač lahko. Tukaj je samo notranji filter, kamor se ujamejo lasje in podobne zadeve, običajnega filtra Hepa pa ni. Vsaj ne pri tem modelu. Kljub temu nisem zaznal, da bi prah uhajal nazaj, kvečjemu ga lahko nekaj ostane v prostoru ob praznjenju posode. Smeti pa se res nabirajo pri dnu, s tega vidika tehnologija deluje. Prav nekaj posebnega je opazovati to napravo med delovanjem. Če je običajen, tudi pokončen sesalnik pripomoček, ki bi ga najraje videl čim manj pogosto, je Dysona kar veselje prijeti v roke. Tudi za otroke je silno zabaven. Zato – kdor želi naraščaj pripraviti do sesanja, bo z nakupom tovrstnega sesalnika opravil izjemno učinkovit trik.

Še preden povem kaj o učinkovitosti, priročnosti in trajanju baterije, moram kakšno besedo nameniti zunanjosti tega izdelka. Ker res izstopa. Še posebej glava z nekakšnimi možgani ali ovelim cvetjem, ki jo v ekscentričnosti še potencira divja vijolična barva. Temnosiva plastika pri motorju, držalu in bateriji pa se dobro ujema. In potem uporabnik (uporabnica) natakne še palico in vrtljivo krtačo za sesanje tal. Cev je rožnata, kar ni vsem všeč, nekaterim pa se zdi izjemno frajersko. Krtača pa tudi v dobri kombinaciji modre in rdeče. Nisem si mislil, da bom kdaj na tak način opisoval zunanjost sesalnika, vendar si ta zasluži nekaj povedi. Izvedba držala in ciklona je sicer še pokončna, novejši model V10 ima se skupaj postavljeno vodoravno, da potem skupaj z nastavki tvori enotno linijo. Ampak tudi tu se ni nad čem pritoževati, edino mišice v dlani začnejo pod daljšem sesanju rahlo boleti, ker je treba vseskozi stiskati tipko za vklop in hkrati še opravljati osnoven posel. Ampak se da brez večjih težav, tudi zato, ker reč z dobrim kilogramom mase res ni naporna.

Za sesanje so torej v kompletu na voljo trije različni nastavki. Vrteča se krtača (zato Motorhead, ne zaradi kakšne povezave z Lemmyjem 😊), ozek kotni nastavek in malce širši dvonamenski – lahko ima trd ali ščetinasti zaključek. S tem naborom se da opraviti precej, dokupiti pa se da še nastavek za vzmetnice, ki ga nisem preizkusil. Nastavki in cev gredo na glavo z zelo lepimi kliki. Sistem se sestavlja skoraj kot kocke Lego. Res dobra stran takega sesalnika v primerjavi s klasičnimi pokončnimi je v vsestranskosti. Lahko je pokončen ali pa ročen. Z njim se da sesati skoraj povsod. In v primerjavi z robotom, ki je uporaben samo za ravne površine, je Dyson fin tako za stopnišča kot za čiščenje avta. Za oboje je pravzaprav tudi bolj priročen od klasičnega sesalnika. Mogoče se bo komu zdel rahlo glasen, toda katera sesalna naprava pa ne ropota? Le da ju tu hrup nekoliko drugačen. Kadar pa delaš s krtačo na cevi je reč presenetljivo okretna. Z lahko se pride pod mize, kavče in še kam. Le dokaj ozka in ostra koleščka na krtači mi nista najbolj všeč, a škode ne povzročata.

Učinkovitost pa je tudi na kar zavidljivi ravni za baterijsko napajanje. Laboratorijskega testa nisem izvajal, na oko pa bi rekel, da je V7 vsakič posrkal v ciklonsko posodo najmanj toliko ali več smeti, kot jih je uspel pobrati kitajski robot. In to pretežno na nižji od dveh stopenj sesalne moči. Že ta je za večino drobtin in ostalih manjših delcev čisto zadostna. Za kakšne večje smeti pa je treba kdaj res preklopiti na Max ali pa se tudi skloniti in z nohtom malo podrzati zasušeno reč s tal. »Motorna« krtača je najbolj primerna za trde površine, da pa se z njo kaj postoriti tudi na preprogah ali tapisonih, samo malo manj učinkovita je tam in gre raje v eno kot v drugo smer. Z baterijo pa je tako – na nižji moči zdrži do pol ure. Ta podatek navaja proizvajalec in nekako tako je tudi v praksi. Višja moč je petkrat večja in zato tudi trajanje petkrat krajše – šest minut. Kombinacija obojega pomeni, da je mogoče z enim polnjenjem počistiti nekajsobno stanovanje ali avto. Za hišo pa bo treba vmes sesalnik napolniti. Ampak namen tega pripomočka vidim bolj v tem, da takrat, ko je treba, na hitro počistiš glavne smeti, na vsake toliko časa pa potem še vedno posesaš z »resnim« sesalnikom. Takim, s katerim dobro prideš tudi v vogale, pod strop, ometeš pajčevine in njihove prebivalce in tako naprej. Podobno, kot je s simbiozo robotov in klasičnih sesalnikov. Tudi Roombe in kompanija so težko edine naprave za sesanje doma.

Posesano je seveda treba nekam izprazniti, če ni vrečke. To je izvedeno sijajno, samo ugotoviti je treba, kako izvedeš postopek. Namreč tako, da potegneš navzgor vzvod na zgornji strani sesalnika, in ta potem povleče filter iz posode ter odpre loputo na spodnji strani. Zato je dobro to početi nad košem, da gre vsebina neposredno vanj. Mogoče se včasih splača še malo obrisati »rezervoar« ali ga posesati z drugim sesalnikom. Potem samo potisneš glavno nazaj noter in zapreš vratca. Res enostavno.

Nekaterim, denimo Marjanu, sesalni roboti odvrnejo veliko, in jim skoraj ni treba hoditi naokoli še s čim drugim. Za moje potrebe in predvsem razpored ter konfiguracijo stanovanja je sesalnik, kakršen je Dyson V7, bistveno bolj uporaben. Če si v moji skupini »gospodinj«, ta izdelek res priporočam. Britanski proizvajalec, kot rečeno, ponuja tudi boljše modele, a nisem prepričan, da nudijo veliko več. Lahko pa tudi, morda kdaj pride priložnost za preizkus. Edini pomislek, ki ga imam, ob zelo verjetni pogosti uporabi, je glede baterije. Kako hitro jo bo treba zamenjati ali kar kupiti novo napravo? Do takrat pa … 😊

 

HVALIMO
  • Kakovost izdelave
  • Zelo solidno sesanje
  • Vsestranskost in priročnost
  • Razumna cena
  • Zabavnega sesalnika ne srečaš prav pogosto
GRAJAMO
  • Trajanje baterije bi bilo lahko daljše, še posebej pri maksimalni moči sesanja
  • Edina barvna kombinacija ni za vsak okus

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja