Dvesto milijonov za optiko na podeželju
Matjaž Ropret 18. julija 2019 ob 06:30

Pred dobrim desetletjem, v politično malo drugačnih časih, so v več deset občinah po Sloveniji, zgradili optično omrežje, saj je država ob pritoku evropskega denarja financirala projekt GOŠO (gradnja odprtih širokopasovnih omrežij). Zdaj pa sklad Connecting Europe Broadband Fund skupaj z drugimi investitorji kani pokriti dobri dve tretjini naše države in del Hrvaške z optičnimi priključki.

Družba Rune Enia je predstavila projekt izgradnje širokopasovnega optičnega omrežja na slovenskem podeželju, ki bo po besedah njenih predstavnikov končnim uporabnikom omogočalo hitrosti prenosa do 10 Gb/s. Gradnja omrežja bo po napovedih trajala tri leta, z njimi pa bodo pokrili tretjino gospodinjstev in približno 70 odstotkov slovenskega ozemlja, skupno število priključkov naj bi doseglo 230 tisoč. Položili naj bi več kot šest tisoč kilometrov medkrajevnih optičnih vodov in za to porabili dvesto milijonov evrov. Medtem ko bodo na Hrvaškem vložili 60 milijonov v omrežje na delih Primorsko-goranske in Istrske županije. 

Pretežno bodo omrežje gradili tam, kjer zdaj prebivalcem optika ni na voljo. Za omrežje pa zagotavljajo, da bo odprto in da bodo tako lahko na njem storitve ponujali vsi zainteresirani operaterji. Tako se bodo uporabniki lahko sami odločili za ponudnika storitev, Rune Enia pa bo zgolj upravljavec omrežja. Podobno funkcionirajo tudi tista iz projekta GOŠO, kjer pa je problem v tem, da so upravljavci v veliko primerih majhna podjetja brez pravih kapacitet za vzdrževanje in nadgradnje. Upajmo, da bo v tem novem projektu drugače. Ta je po besedah njegovih predstavnikov prvi, ki je prejel sredstva iz evropskega investicijskega sklada Connecting Europe Broadband Fund (CEBF), ki želi prispevati k uresničitvi ciljev t. i. »gigabitne družbe«. Investitorji v sklad so med drugim tudi Evropska komisija in Evropska investicijska banka. Sklad CEBF je tako tudi večinski lastnik podjetja Rune Group s sedežem v Luksemburgu, ta pa je stoodstotni lastnik podjetij Rune Enia v Sloveniji in Rune Crow na Hrvaškem.

Projekt RUNE je doslej največja neposredna tuja investicija v izgradnjo odprtega širokopasovnega optičnega omrežja v Sloveniji. Potekal bo na območjih redke poseljenosti, na podeželju, kjer do zdaj ni bilo komercialnega interesa operaterjev in zaradi tega takšna infrastruktura ni bila dosegljiva večini gospodinjstev in pravnim osebam izven mestnih središč. Tako se je v Sloveniji zaradi pomanjkanja investicij na podeželju v preteklih letih poglabljal razvojni in digitalizacijski razkorak med mesti in podeželjem, 

je dejal Goran Živec, direktor družbe Rune Enia (na fotografiji).

Digitalni razvoj urbanih in podeželskih okolij je ključen za prihodnji razvoj Evrope, ki mora v digitalni korak s časom. Veseli me, da je vse več projektov, ki s podporo Evropske unije, uspešno stopajo po poti do cilja – do leta 2025 omogočiti prav vsem evropskim gospodinjstvom dostop do priključkov s hitrostmi vsaj 100 Mb/s, 

Pa je dodal vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič. Prvotni slovenski cilj je sicer zagotoviti 96 odstotkom gospodinjstev širokopasovni dostop do interneta do leta 2020. Z drugimi besedami do prihodnjega leta. Tudi če bi to raztegnili do konca leta, je časa samo še slabo leto in pol. Dvesto milijonov se sicer ne sliši zelo veliko, kajti vse dozdajšnje ocene za pokritje »belih lis« z optiko so omenjale najmanj polmilijardno investicijo. Toda verjetno ceno zdaj že v precejšnji meri znižuje souporaba obstoječe kanalizacije (cevi), pri čemer njeni lastniki novim investitorjem ne bi smeli pretirano nagajati, saj naj bi jim to preprečevala zakonodaja in regulator.

Na uradni strani projekta med drugim lahko preveriš, če imajo v načrtu priključek na tvojem naslovu. Za mojega piše, da pridem na vrsto “srednjeročno”, v treh letih. Zanimivo pa je, da samo nekaj vasi stran Rune ne namerava potegniti optike do domov.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Naslovna fotografija: Mediaspeed

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja