Država ne spodbuja ničesar, niti e-mobilnosti niti nakupa dizlov
Matjaž Ropret 15. decembra 2020 ob 06:35

Država znižuje subvencije za električne avtomobile!!! Dramatične naslove smo lahko prebrali čez vikend, seveda pa je treba vse skupaj postaviti v pravi okvir. Država je v resnici, kot na večini področij, popolnoma neodločna in brez načrta.

Odločitev je, ne vem ali samostojno ali zaradi navodil »od zgoraj«, sprejel Eko sklad, ki razdeljuje subvencije za različne namene, ne zgolj za električne avtomobile. Tudi za menjavo oken, sončne elektrarne in še kaj. Po navedbah sklada se število vlog za pomoč pri nakupu električnih avtov vsako leto zvišuje, ker pa se ne povečuje tudi malha za te spodbude, nižajo znesek za posameznika in tako poskušajo podpreti več kupcev. Zato znižanje s prejšnjih 6000 evrov na 4500 evrov in tudi postavitev meje na največ 20 odstotkov vrednosti vozila. A treba je vedeti, da bodo razdelili vsega dva milijona in pol in da so že v začetku leta subvencijo spustili s prejšnjih 7500 evrov na omenjenih 6000 evrov. Da se razumeti željo, da bi denar razdelili med čim več državljanov, ne da bi spodbudo dobili samo nekateri (najhitrejši), ostali, ki bi se denimo za nakup baterijskega avta odločili šele v drugi polovici leta, pa bi ostali brez. Seveda pa je tu »država« (vlada, ministrstvo, kdorkoli), da preuči zadevo in morda poviša skupni znesek, če se ji to zdi primerno in pravilno za doseganje določenih ciljev. Kakšne cilje ima država pri e-mobilnosti, je sicer iz kavnih usedlin in drugih nedoločnih znakov zelo težko sklepati, kajti česa resnega, razen utopičnih napovedi, da od leta 2030 naprej ne bo več dovoljena prodaja avtomobilov z motorji na notranje izgorevanje, doslej še nismo prebrali ali slišali.

Eko sklad sicer v argumentaciji tudi trdi, da se »po drugi strani cene električnih vozil znižujejo.« To trditev pa bi lahko s čim podkrepil, ker se zdi, da je napisana povsem na pamet. Kolikor spremljam to to področje, so cene kar pretežno na enakem nivoju, večina novih modelov celo pride v prodajo z višjimi cenami od predhodnikov. Občasno je kakšna akcija z nekaj tisoč evri popusta, da se trgovci znebijo starih zalog, a na osnovi tega trditi, da »se cene znižujejo,« je podobno, kot če bi zaradi božične razprodaje starejših modelov tolmačili, da je »iPhone vsako leto cenejši.«  

Država torej nima strategije, ciljev in sploh ničesar, pa tudi ne spodbuja uporabe baterijskih avtov na noben drug način. Mislim, da njena ključna vloga niso subvencije, ampak bi morala predvsem delati na infrastrukturi in ostalem, da bi bila uporaba tovrstnih vozil čim bolj enostavna in bi pri uporabnikih odpadli pomisleki, ki jih imajo zdaj. Tako glede polnjenja kot še marsičesa drugega.

Vendar, če država ne pomaga prav dosti pri nakupu e-avta, kar v malce večji meri počno marsikatere druge evropske države, pa ji vseeno težko očitamo, da »spodbuja nakup ‘bencinarjev’ in ‘dizlov’.« Poglejmo samo prodajne številke. Lani so v Sloveniji prodali približno 700 električnih, letos jih bo naneslo nekaj čez 1500. Brez pandemije bi se morda številka povzpela čez dva tisoč, v nobenem primeru pa ne bi presegla petih odstotkov vseh prodanih avtov (lanska pa je pomenila en odstotek). Niti z deset tisoč evri subvencije – bolj radodarna pa vseeno ni nobena država – zagotovo ne bi prišli na pomembnejši delež, denimo na četrtino ali vsaj petino prodanih avtov. Za kaj takega so izhodiščne cene previsoke in ponudba, še posebej družinsko uporabnih e-avtov, še vedno preskromna. Pa tudi uvozniki in trgovci v nobenem primeru ne bi mogli zagotoviti takih količin, ker imajo že pri zdajšnjih številkah z dobavo večine modelov težave. Zaradi nižjih subvencij torej ne bomo pokupili na tisoče dodatnih »umazanih dizlov«, pa tudi z višjimi se prodaja električnih ne bi kar naenkrat izstrelila v nebo. Upam si celo trditi, da nekateri, če se ne bodo odločili za električnega, sploh ne bodo kupili novega avta. Mnogi pa bi z njim zamenjali že precej starega in bistveno bolj umazanega dizla. Če torej vemo, da se po slovenskih cestah vozi nekaj tisoč tovrstnih avtov, to v milijonu voznega parka ne predstavlja niti odstotka. Že do deset odstotnega deleža (sto tisoč avtov) je še izjemno daleč.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Lahko je reči, naj se proizvajalci prilagodijo in znižajo (domnevno) prenapihnjene cene. Seveda se to samo zaradi slovenskih subvencij ne bo zgodilo. Baterije so še vedno ekstremno drage, pa tudi malokdo se sprašuje o vplivih izkopavanja nujnih surovin na okolje in lokalno prebivalstvo, slišati je mogoče celo ocene, da pri cenejših avtih (kot je npr. e-Up) proizvajalci celo ustvarjajo izgubo. Dokler bodo kupcem na najpomembnejših evropskih trgih dosegljive višje subvencije, bodo izhodiščne cene prilagojene temu dejstvu. Prepričan pa sem, da se bo za večji preboj električnih morala zgoditi cenovna revolucija.

Naslovna fotografija: Renault

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja