DRUGAČE O VW Taigo: Nisem pričakoval veliko, a me je malo vseeno presenetil!

Kaj sploh pričakovati od nežno »napihnjenega« Pola na dvignjenem podvozju? Ne pretirano veliko. Toda vožnja z njim je prijetna, dokler ne želiš s sabo prevažati polovice premoženja.

Oznaka »SUV« mi gre že pošteno na jetra. Ne, ker takšna vozila poosebljajo skrito željo, da smo na cesti najvišji in najbolj opazni, temveč zato, ker je njen pomen skrajno zlorabljen. Suvi niso nič bolj ali manj športni kot drugi avtomobili in niso niti od blizu športnim terencem, kajti po črki definicije, za takšne veljajo dirkalniki za preizkušnje po brezpotjih. Žal bom ostal pri tej oznaki, kajti vsaka druga v ljudskem dojemanju izgubi pomen. Ko torej govorimo o takšnih in drugačnih »križancih«, potem je na dlani, da ima Volkswagen najbolj razvejeno ponudbo, v kateri se Taigo uvršča bolj na njeno začelje. Ali začetek. Odvisno od kod gledaš.

Prostornejši je od Pola, od katerega je za žiletko ali dve daljši, a to ne pomeni, da je prostora za odmet. Potniki niso bili utesnjeni in prostornost prtljažnika sodi v kategorijo »za silo«. To je obenem razlog, da ne vem čisto natančno, komu je Taigo v resnici namenjen. Ker smo se nedolgo tega vozili z veliko manjšimi avtomobili, mu pogojno lahko prilepim oznako družinski. A bolj kot tam ga vidim v rokah para. Mlajšega ali starejšega, vseeno, vsaj dokler razkorak med dejanskimi in želenimi voznimi laksnostmi ni prevelik. Oblika mi je za čuda prirasla k srcu. Res je. Najprej sem se zmrdoval, saj sodim med posameznike, ki menijo, da mora biti sub škatlasto oblikovan. Pri tem za enkrat ostajam, vendar hkrati priznavam, da od tal dvignjen kupe ni tako zelo slaba ideja. Kakopak je to zgolj moje mnenje. Ocena videza je vedno subjektivna, zato bi lahko na vprašanje komu, odgovoril tudi takole. Taigo ti je namenjen, če ti je všeč in obenem nisi pripravljen odšteti več denarja za večji in prostornejši avtomobil.

Poleg tega, da ga uporabljam v dnevne namene, vsak tesni avtomobil povabim na svoj krog, da bi pridobil občutke o zmogljivostih in voznih lastnostih. Čudežev nisem pričakoval. Čeprav me je Taigo dokaj prijetno presenetil, bi ga kljub vsemu uvrstil v kategorijo razmeroma dobro. Med vožnjo znotraj hitrostnih omejitev je vedno na voljo še kanček moči za hiter dvig hitrosti. Med prehitevanjem, delno tudi med vožnjo v strmejši klanec. Od litrskega motorja s tremi valji, naj bo še tako dober in izpopolnjen, več ne moreš pričakovati. Razen, če bi bil avto peresno lahek, kar seveda ni. Manj me je navdušil samodejni menjalnik. Med počasno in udobno vožnjo, raje ne bom imenoval kategorije uporabnikov, ki jih imam pri tem v mislih, se še kar obnese. Ni se mi zdelo, da bi motor tulil ali zakašljal zaradi prehitrega ali prepočasnega prestavljanja. Ko pa se mi je zaluštala bolj dinamična vožnja, se mi je zdelo, da rahlo zamuja. Še manjša opazka. Elektronska ročna zavora bi se lepše zlila v interjer, od velike klasične ročice.

Upravljanje je preprosto, kot se za sodobno vozilo spodobi. Oba zaslona sta digitalizirana in razmeroma dobo uporabna, čeprav bi se dalo razpravljati o intuitivnosti in odzivnosti zaslona infozabavnega sistema. Ne morem pa očitati, da okolje ni robustno in da ni na voljo dovolj pomočnikov. Ti so sicer odvisno od opreme in morebitnih doplačil, a kot se za Volkswagen spodobi, ti delujejo dobro in zanesljivo, ter ne povzročajo opozorilnih zvokov čisto po nepotrebnem.

Če me je kaj, potem me je negativno presenetila le poraba. Pričakoval sem nižjo od dobrih sedem litrov, na kolikor se je ustalila po slabih petsto prevoženih kilometrih raznolike vožnje po mestih, avtocestah in odročnih gozdnih poteh. Ker ne vozim ne prehitro ne sunkovito, zato sem pričakoval, da bo poraba bližje uradni. A merilniki ne lažejo.

HVALIMO:

• Razmeroma dober izkoristek prostora
• Dovolj zmogljiv in prožen bencinski motor
• Trdo, a še vedno dovolj udobno podvozje
• Matrični LED-žarometi

GRAJAMO:

• Pusta notranjost in slabša kakovost plastike na vratih
• Ne najboljše delovanje samodejnega menjalnika
• Visoka poraba na testu
• Klasična ročna zavora