Dreame A1: Za polovično ceno bi si jo takoj omislil (#video)

Po približno enoletnem premoru je na test znova zašla ena od vse bolj številčnih robotskih kosilnic novega vala brez vkopane žice. Tokrat tudi brez navigacijskih »stolpov,« saj se Dreame A1 zanaša izključno na lidar na svojem ohišju. Zaradi tega se ne orientira nič slabše, do idealne košnje pa ji vseeno še malo zmanjka. Predvsem pa jo, podobno kot večino ostalih tovrstnih, pesti previsoka cena, saj klasični modeli podobnih »specifikacij« ne stanejo niti polovico tu zahtevanega zneska.

Za razliko od lani testirane Ecoflow Blade (ta očitno ni več v prodaji, povsem verjetno jo je prav tako »ubila« daleč pretirana cena) ima Drame A1 precej bolj klasičen izgled. Večina tehnike je namreč skrite pod plastičnim ohišjem (»blatnikom«), zgolj zadnji kolesi delno štrlita ven. Na sprednjem delu je opazna bula, kjer je omenjeni lidar za skeniranje okolice, s čimer si naprava riše 3D-sliko in se tako lahko premika po »zemljevidu« oz. tlorisu, ki ga zarišemo na začetku. Na hrbtišču ohišja je dokaj velika rdeča tipka z napisom stop, ki ob pritisku nanjo kosilnico ustavi in odpre manjši pokrov, pod katerim je zaslonček, nekaj tipk in vrtljiv gumb. Ta služi tudi kot način vnosa kode PIN za odklepanje kosilnice (po pritisku rdečega gumba in tudi po prestavljanju se samodejno zaklene). Mimogrede, kakšne druge zaščite pred krajo žal nima. Spodaj je klasična okrogla jeklena plošča s tremi majhnimi rezili, ki jih sila vrtenja vleče ven, da opravljajo svoje delo. Nekaj rezervnih je priloženih, skoraj zagotovo pa si boste morali omisliti dodatno zalogo in sproti skrbeti, da bodo nabrušena, kajti hitro srečajo kakšen kamen ali kaj drugega, zaradi česar se obtolčejo in postanejo topa. Spredaj sta še majhni kolesci, pogon je pač na večji zadaj.

Vse skupaj deluje dokaj preprosto, ne preveč sofisticirano in tudi ne daje vtisa visoke kakovosti. Celotna školjka, ki prekriva notranje dele, se tudi dokaj hitro opraska, ko robot srečuje različne ovire po svoji poti, in glede dolgoživosti naprave imam nekaj pomislekov. Tega sicer ne morem ocenjevati in v času, kolikor se je sprehajala po našem vrtu, se ji ni zgodilo nič posebnega, pa vseeno bi rad videl, da bi bila sestavljena nekoliko bolj robustno in »dražje.« Navsezadnje ni poceni in tehnološka plat ne more biti edina, ki upravičuje postavko dveh evrskih tisočakov.

Za razliko od tistih z drogovi za lokalno »satelitsko« navigacijo ima torej ta kosilnica zgolj klasično priključno postajo, tako kot denimo robotski sesalniki. In tudi vede se podobno, le da jo je na začetku treba ročno peljati po mejah zelenice, medtem ko sesalnik lahko spustimo po stanovanju in bo sam izrisal tloris. Zunaj pač ni sten, ki bi jih lidar videl, in na osnovi tega začrtal meje, kje bo kasneje njegovo delovno območje. Vsekakor pa odsotnost drogov bistveno poenostavi postavljanje priključne postaje. Še posebej v lanskem primeru, ko je bila »palica« s kablom povezana na priključno postajo, in ker mora oddajnik pokrivati celotno površino vrta, sicer se robot »izgubi,« to pogojuje tudi lokacijo priključne postaje, do katere je seveda treba speljati napajanje. Postaja za Dreame A1 je lahko nekje v kotu, kjer je vtičnica blizu, in tudi morda ni tako izpostavljena vremenskim pojavom ter potencialnim vsiljivcem ali nevoščljivim pogledom.

Robot kosi na osnovi »zemljevidov,« ki jih ima shranjene v pomnilniku in jih je seveda treba najprej ustvariti. Ni nujno, da ima ves čas povezavo v domače brezžično omrežje, vsaj na področju priključne postaje pa jo mora imeti. S tem imate možnost upravljanja robota prek aplikacije (Dreame), posodabljanja vdelane programske opreme in drugih nujnih funkcij. Ko so začetni koraki z zemljevidi in tem opravljeni, sicer lahko nastavitev urnike in se vam s kosilnico praktično ni treba ukvarjati, vseeno pa je fino, da v aplikaciji lahko pogledate, kaj počne. Ustvarjanje zemljevida poteka tako, da robota s komandami v aplikaciji (takrat je slednja v ležečem namesto v pokončnem položaju) vodimo kot avtomobil na daljinsko upravljanje in naredimo zaključeno zanko oz. celoto. Znotraj tega območja potem lahko zarišemo tudi manjša, kjer naj ne kosi, denimo za cvetlično gredo ali kaj drugega. V kolikor bo nekaj videl kot oviro, npr, peskovnik, se ji bo tako ali tako izognil. Mogoče je ustvariti več zemljevidov (do tri), če je vrt tak, da ga je bolj smiselno razdeliti na več ločenih predelov. Treba pa je med njimi nato zarisati še prehode, da robot zna zapeljati z enega območja na drugega. In potem mu je mogoče naložiti košnjo na posameznem zemljevidu in ali pa na vseh skupaj.

Pri določanju, kaj naj pokosi, je mogoče zapovedati tudi, naj gre na koncu košnje po celotnem zunanjem robu območja. Tudi s tem sicer malo pusti, ne gre čisto do roba ali celo malo čez, da bi zajel vse, tako da bo robove treba urejati ročno. Znotraj pa pokosi dokaj zgledno, najnižja nastavitev višine rezil je sicer 3 cm (najvišja pa 7 cm), morda bi lahko šlo tudi nižje. Kosi pretežno sistematično, v ravnih linijah (mogoče je v aplikaciji določiti smer), a ne povsem, saj na določenem delu večino opravi, a malo pusti, potem pa se kasneje vrne in oddela še preostalo. Linije vožnje so nekoliko zamaknjene, v nasprotno smer znova prevozi skoraj polovici prejšnje linije, da res zajame vse (in s tem tudi nameri večjo površino, kot jo ima vrt v resnici), še vedno pa lahko kdaj kje ostanejo kakšni posamezni šopi nepokošene trave. Še posebej, če začne z že dokaj visoko. Potem rabi nekaj obhodov, da jo spravi na nivo lepo pokošene trate, kar kasneje lahko vzdržuje z redno košnjo (npr. na vsake dva ali tri dni). Pokošena trava ostaja na tleh, tako ali tako naj bi je robot vsakič odrezal tako malo, da ni česa pospravljati. Nekaj je seveda ostaja v njem in občasno ga je že smiselno rahlo očistiti.

Tudi tam, kjer zazna oviro, se Dreame A1 ustavi nekoliko prej, kot bi bilo absolutno nujno, a to je vseeno bolje, kot če bi kam zaletel ali zapletel oz. pokosil nekaj neželenega. Ovire dobro prepoznava, če so le količkaj visoke. Zlahka namreč povozi kakšno vrv ali kaj drugega, kar leži na travi, in ga je nato treba »reševati.« Če je konfiguracija terena neravna, mu to ne povzroča težav, dokler klanci niso prehudi. Ne vem, koliko stopinj je to, pri nas je dokaj z lahko obdelal vse, je pa na določenih koncih pri obračanju pod klanci malce razkopal rušo. Med delovanjem je robot izredno tih, sliši se ga zgolj od blizu, na drugi strani vrta sploh ne bi vedel, da je v pogonu, če ga ne bi videl voziti sem ter tja.

Pomembna lastnost pri robotskih kosilnicah je baterija, saj mora vsaj približno zadoščati za velikost trate, sicer se mora robot prepogosto vračati na polnilno postajo, kjer se potem uro do dve polni (namesto, da bi kosil), pa tudi hitreje bo baterija izgubila polno zmogljivost. V konkretnem primeru je robot ob koncu košnje celotne površine, ki smo mu jo namenili, obelodanil približno 150 m² (v praksi jih je nekaj manj, a kot rečeno, se poti robota nekoliko podvajajo), ostala pa mu je še dobra četrtina zaloge. Čez prst lahko torej rečemo, da je primeren za trate do morda 200 m², pri večjih bi imel že preveč vračanja na polnjenje.

Večjih »porodnih krčev« med testiranjem – v tem času sta za robota prišla vsaj dve posodobitvi – nisem opazil, le enkrat ali dvakrat na začetku ni »našel« lidarja in se je brezglavo vrtel, in to kar na priključni postaji, niti naravnost nazaj iz nje ni uspel zapeljati. V dveh ali treh drugih primerih pa je imel robot težave z vstopanjem na postajo, kar pa se kasneje ni ponavljalo. V vsakem primeru je treba podstavek postaje s priloženima zatičema pritrditi, da ne štrli v zrak, kajti v tem primeru se robot čez »stopnico« ne bo uspel skobacati.

Dreame A1 je ena od robotskih kosilnic, ki kažejo, kakšno bo to področje čez nekaj let. Ne potrebuje nobenih dodatkov za spodobno opravljanje svojega dela, ne žice, ne droga ali česa tretjega. Morala bi zgolj biti nekoliko kvalitetneje izdelana in cenejša. Glede na zasnovo je nekje na ravni tistih za cca 500 evrov, zato je 2.000 € zanjo odločno preveč. Za polovično ceno pa jo zlahka priporočim.

HVALIMO:

• Tehnologija z lidarjem deluje brez težav
• Spodobno opravi svoje delo
• Zelo tiha košnja
• Primerna tudi za klance
• Možnost nastavljanja vseh ključnih parametrov

GRAJAMO:

• Izdelava bi morala biti nekoliko bolj robustna
• Ne kosi dovolj do roba
• Občasno »izgubi« lidar
• Previsoka cena glede na zasnovo kosilnice
• PIN je edino varovalo pred krajo