Kdaj bodo na voljo zmogljivejši in varčnejši procesorji v dva nanometrskemu tehnološkemu procesu, ki ga je pravkar »izumil« veliki modri. Odgovor ni presenetljiv. Načakali se bomo.
V času drastičnega pomanjkanja polprevodnikov je lepo slišati o napredku na tehnološki ravni, čeprav ne rešuje trenutnih težav. Največji izdelovalec čipov na svetu TSMC je namreč javno povedal, da imata prednost pri dobavah avtomobilska industrija, ki bi drugače obstala, in Apple, zato se ostali tepejo za drobtinice. Na manjših trgih, kot je naš, ne bomo »videli« nekaterih letošnjih modelov naprav zabavne elektronike oziroma bodo cene poletele v nebo. Če je mogoče, nenujne nakupe raje prestavite v prihodnje leto.
Sočasno s tuzemeljskimi težavami je raziskovalcem IBM-ovega testnega laboratorija v mestu Albany uspelo izdelati najmanjši čip vseh časov. Spomnimo, da so trenutno najbolj zmogljivi (in hkrati najbolj varčni) čipi v 5 nm tehnologiji. Toda gre za procesorsko arhitekturo ARM, ki jo je »očitno« lažje »pomanjševati«, saj se Intel še vedno trudi iz 10 preiti na 7 nanometrsko, medtem ko jo je AMD že osvojil in se že spogleduje s 5 nanometri. Sledila bo vmesna stopnja na treh, predno bodo na voljo čipi zmanjšani na velikost, za katero je IBM dokazal, da je izvedljiva.
Nanometer je milijardinka metra (0,000000001 m). Polprevodnik te velikosti je izredno majhen, ožji od širine verige človeške molekule DNK.
Manjši so elementi (največkrat tranzistorji) čipa, krajše so razdalje med njimi, zato je procesor hitrejši in porabi manj energije. Hkrati jih lahko več stlačijo na omejeno površino. 333 milijonov na kvadratni milimeter oziroma 50 milijard v čip velikosti človeškega nohta. Vzemimo za primerjavo podatek, da jih v trenutno aktualni 5 nanometrski lahko na enako površino »stlačijo« 30 milijard.
2-nanometrska tehnologija bi lahko vplivala na hitrejši razvoj samovozečih avtomobilov, kajti umetna inteligenca bo hitreje prepoznala ovire in bila sposobna boljše reakcije na nepredvidljive dogodke.
Toda bistvene so zmogljivosti in energijska učinkovitost. V primerjavi s trenutno prevladujočo 7-nanometrsko tehnologijo bo zmogljivostni skok 45-odstoten, medtem ko naj bi pametni telefoni z enim polnjenjem delovali do štirikrat dlje. Podobno bo veljalo tudi za druge procesorje in čipe. Prenosniki, računalniki in strežniki bodo hitrejši in varčnejši, kar naj bi zmanjšalo tudi njihov ogljikov odtis. Pomembno za podatkovne centre, saj ni pričakovati, da bodo potrebe po hranjenju podatkov manjše, kot so.
Realno bi lahko bili prvi čipi v 2 nm procesu na voljo leta 2025.
Dosežek je dokaz, da je 2-nanometrska tehnologija mogoča, toda pot do komercialnih izdelkov je še dolga. Kot primer. Čipi v 7 nm procesu so postali širše dostopni leta 2019, štiri leta po tem, ko jih je IBM na podoben način napovedal. Poleg nekaterih tehnoloških ovir, ko je na primer, kako med seboj povezati tako majhne tranzistorje, so še komercialne. Z vsako naslednjo stopnjo miniaturizacije je izdelava polprevodnikov dražja, kar je razlog, zakaj imamo premalo izdelovalcev in se otepamo z motenimi dobavami. Nekoč je bilo izdelovalcev polprevodnikov veliko, eden Iskra Mikroelektronika celi pri nas. Morda se bo zgodovina ponovila, kajti evropska unija si je zadala cilj zmanjšati odvisnost od tujih izdelovalcev polprevodnikov.
Brez komentarjev